Ogenj v Alpah vsako leto poziva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter ekosistemov alpskih regij. Pomembno je namreč, da se tudi širša javnost zave ogroženosti in težav Alp. Ogenj v Alpah je bil prvič izveden leta 1986 v Švici pod okriljem CIPRE. Od takrat dalje poteka akcija vsako drugo avgustovsko soboto, njen namen pa je ozaveščati prebivalstvo alpskega loka o občutljivosti in ogroženosti njihovega sveta - poudarek pa se daje predvsem varovanju narave ter zaščiti vodnih virov.
 

Slovenija v akciji sodeluje od leta 2004, ko se je pridružila Evropski uniji, v Črni na Koroškem pa poteka tribuna vse od leta 2009. Letošnja prireditev je že drugo leto potekala na osrednjem trgu v Črni na Koroškem, v predhodnjih petih letih pa so razprave potekale v planinskem domu in na ekološki kmetiji Kumer v bližnji Koprivni. Prestavitvi v Črno na Koroškem je botrovala želja po predstavili ogroženosti Alp širši javnosti.
 

Na preteklih tribunah so bile obravnavane naslednje teme:

• problematika tranzitnega prometa na alpskem področju,
• problematika kvalitete življenja ostarelih ljudi ter problematika odseljevanja mlajših generacij oz. kako ohraniti prebivalstvo Alp kot njihov nepogrešljivi del,
• problematika opustitve in zaraščanja gorskih pašnikov,
• problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju,
• problematika krčenja gozdov za namen gradnje večjih športnih in trgovskih objektov.

Osrednja tema letošnje tribune je bila posvečena gozdu, njegovemu pomenu, zgodovini gospodarjenja in negi koroških in tudi drugih gozdov. Predavatelji iz različnih področij smo z več vidikov predstavili gozd kot enega izmed najpomembnejših ekosistemov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poseben poudarek smo namenili ekološkim funkcijam gozda - osrednja nit je bil problem zmanjšanja biotske raznovrstnosti, ki je posledica človeških posegov in dejavnikov v naravni življenjski krog, s čimer povzročamo nepopravljivo škodo naravnemu okolju, dolgoročno pa tudi človeštvu.

V naravi ni večvrednih ali manj vrednih, pomembnih ali nepomembnih, potrebnih ali nepotrebnih življenjskih oblik. Vsaka oblika je enako pomembna in enako potrebna. (vir: V gorah nismo sami, smo samo gostje, predstavitvena zloženka KVGN)

Vsako živo bitje predstavlja pomemben člen verige življenskega kroga - ob izumrtju zgolj ene živalske ali rastlinske vrste, se življenski krog trga, še huje, lahko se tudi prekine. Vsaka živalska ali rastlinska vrsta je namreč pomembna z vidika prehranjevalne verige ter medsebojne odvisnosti vseh živih bitij, česar se vse premalo zavedamo. Del tega življenjskega kroga smo tudi ljudje, ki pa s svojimi dejanji tudi negativno vplivamo na naravno ravnovesje.
 

Nekaj besed je bilo namenjenih še alpski konvenciji, sporazumu o varstvu Alp, s katerim so se države alpskega loka zavezale k ohranjanju narave v Alpah. Konvencija ima med drugim v svojem sestavu tudi Protokol o gorskem gozdu, ki pravi, da gorski gozd predstavlja učinkovito varstvo pred naravnimi ujmami in nesrečami (erozijo, poplavami, plazovi, hudourniki, ...) ima pa tudi druge družbene, gospodarske in ekološke funkcije. Z drugimi besedami bi rekli, da gozd ni le skladišče lesa ampak predvsem rezervoar pitne vode, čistilec zraka, oblikovalec krajine, nudi pa nam tudi mir in tišino ter pomirjajoče vpliva na naše razpoloženje.
 

Geografsko Koroška spade h Karavankam, kjer uspevajo t.i. ilirski bukovi gozdovi, evropska posebnost, zaradi česar so vključeni v evropsko mrežo Natura 2000. So življenski prostor številnim živalskim vrstam, kot pokazatelj biotske raznovrstnosti pa je pomemben predvsem alpski kozliček. Ta lisasti modro-siv hrošč prebiva v odmrlem bukovem lesu. Danes pa je zaradi koriščenja slehernega kosa drevja premalo odmrlega materiala, zaradi česar je ogrožen obstoj alpskega kozlička. Tudi zaradi drugih živalskih vrst je pomembno, da v gozdu pustimo del biomase, ki nudi življensko okolje žuželkam, ki so osnova prehranjevalne verige.