Zdrs je še vedno najpogostejši vzrok vseh nesreč v slovenskih gorah in celotnem alpskem loku. V letošnjem letu jih v statistiki GRZS beležimo kar 88, sledi nepoznavanje terena (66 primerov) in 48 primerov neznanja rokovanja z opremo oz. neprimerno opremo (podatki do 2.novembra 2015).
V trenutnih razmerah je prav zdrs najnevarnejši, kar dokazujeta tudi dve nedavni tragični nesreči v slovenskih in bližnjih italijanskih gorah. Če so na južnih prisojnih legah pobočja kopna, je na osojnih severnih legah slika popolnoma drugačna. Nad 2000 m nad morjem, se na severnih straneh že zadržuje sneg in sicer v manjših količinah. Na tako tanki snežni podlagi je učinek derez in cepina vprašljiv, kljub temu pa sta v tem času že obvezna oprema vsakega obiskovalca visokogorja.
Drugo nevarnost predstavljajo požlajene skale. Tanka in slabo oz. v določenih primerih celo nevidna plast ledu je idealna za zdrs in padec gornika. Požled je posledica kondenziranja zračne vlage ob skalah in kasnejše zmrzovanje.
Velja pa opozoriti tudi še pred nizkimi temperaturami, ki že vladajo na senčnih straneh pobočij. Prav tako je ohlajanje zraka intenzivno ob sončnem zahodu, zato priporočamo, da imate s seboj v nahrbntniku poleg ostale potrebne opreme tudi že toplejša oblačila.
Zgornji posnetek Triglavskega ledenika z okoliškimi gorami v ozadju, nam lepo prikaže razliko med prisojnimi južnimi in osojnimi severnimi pobočji. Vir: Geografski inštitut Antona Melika
Na tej povezavi pa si lahko ogledate še nekaj napotkov, ki jih je Matjaž Šerkezi (strokovni sodelovec PZS in inštruktor GRZS) podal v večerni oddaji Odmevi na slovenski nacionalni televiziji (od 31:10 dalje). Pripravila Matjaž Šerkezi in Matej Ogorevc
|
