Ekskurzija OVGN MDO PD Dolenjske in Bele krajine na Ponikvo

Tokrat smo šli na Štajersko, v lepo urejeno vas Ponikvo, z veliko znamenitosti, bogato zgodovino in precej zaslužnih in slavnih osebnosti. Bili smo prijetno presenečeni nad urejenostjo kraja in prijaznimi domačini. Na vsakem koraku se je dalo opaziti veliko delavnost in vnemo domačinov za skrb za zgodovino in promocijo kraja ter varstvo narave. Naša pot je bila krožna, z vmesnimi razlagami na posameznih točkah pa je trajala 3 ure. Začeli smo pri lepo urejeni Osnovni šoli Blaža Kocena, poimenovani po domačinu geografu in kartografu, avtorju 1861 leta izdanega atlasa, ki je bil temelj današnjim. Pohod smo nadaljevali po delu Kraške - vodne poti dr. Stanka Buserja, domačina, geologa, velikega domoljuba in avtorja planinske geološke poti. Bil je veleposlanik v Švici, med drugim je tudi kandidiral za predsednika naše države. Domačini so ponosni na njegovo bogato zapuščino, ob 10-letnici njegove smrti so organizirali tudi več dogodkov. Najprej smo krenili proti spominskemu parku in baročni cerkvi Sv. Martina. Prva cerkev je tu stala že leta 811, nato pa so jo razširili. Okoli nje je stal zid, katerega ostanki so še lepo ohranjeni. Prižnica v cerkvi je delo Janeza in Jurija Mersija, bila pa je tudi navdih za oblikovanje paviljona, ki stoji na lepo urejenem Slomškovem trgu pred cerkvijo. Življenjska pot in delo tega velikega duhovnika, vzgojitelja, pisca in narodnega buditelja, je prikazana v njegovi rojstni hiši. Anton Martin Slomšek je bil je prvi slovenski blaženi. Po jerebikovem drevoredu smo se spustili do biološke čistilne naprave, nato pa mimo kraških izvirov do rastišča velikonočnice, ki je bila že v polnem razcvetu, čeprav zaradi oblačnega vremena niso bili prav vsi cvetovi popolnoma odprti. Presenetilo nas je urejenost rastišča, predvsem pa veliko število rastlin, kar pomeni, da za njeno ohranitev dobro skrbijo. Naši fotografi so ob biologovi razlagi naredili nekaj čudovitih posnetkov. Mimo kraškega ponora smo se povzpeli do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, kjer nam je njegovo delo predstavila njegova nečakinja Staška Buser. Pogostili so nas s pecivom in sokom ter nam pokazali lončarsko delavnico, otroke pa je najbolj zanimal žrebiček, star komaj en dan, ki je bil v staji zraven delavnice. Spustili smo se še do perišča in se vrnili na izhodišče, kjer smo pojedli okusen topel obrok. V šoli so bili tako prijazni, da so nam v njihovih prostorih omogočili še svečano podelitev izkaznic in značk našim novim 12 gorskim stražarjem iz štirih planinskih društev. Zahvaljujemo se Turističnemu olepševalnemu društvu Ponikva, predvsem pa njegovemu predsedniku Zlatku Zevniku za topel sprejem in kvalitetno vodenje. Na poti domov smo se ustavili še na klepetu ob kavi. Vsi polni vtisov, navdušeni nad urejenostjo in lepotami tega kraja, predvsem pa delom vaščanov, smo hvalili ta lepi del Slovenije. Fotografi pa so kar tekmovali, komu je uspelo posneti najlepšo velikonočnico. Zapisala Rozi Skobe, fotografiral Rudolf Skobe