Opis projekta
Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih rastlinskih in živalskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligometamorfozne vode z bentoškimi združbami parožnic) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, katerih stanje je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo, brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.

Na izgubo travišč pod gornjo gozdno mejo vpliva opuščanje planinskega pašništva in ekstenzivne košnje, ki sta značilna za alpski prostor. To ogroža nekatere vrste, kot sta alpska možina in kotorna.

Z opustitvijo paše na planinah se izgubljajo tudi umetno vzpostavljeni kali za napajanje živine, ki so pomembni za ohranitev velikega pupka in hribskega urha.



Visoka barja na pokljuški planoti so v splošnem dobro ohranjena, a jih vse bolj ogrožata naraščajoči pritisk obiskovanja in neprimerno vzdrževanje ter uporaba cest na tem območju.

Slabo stanje trdih oligotrofnih voda s parožnicami, na primer visokogorskih jezer, so povzročile vnesene ribe, ki so porušile strukturo in delovanje vodnih ekosistemov. Dodaten pritisk predstavlja tudi množično sezonsko obiskovanje in različne rekreativne dejavnosti.
Projekt obravnava tudi pet vrst ptic z neugodnim stanjem ohranjenosti. Te ptice so divji petelin (Pokljuka, Vogel, Kranjska Gora, planina Krstenica in Planina pri Jezeru), belka (Velo polje, Hribarice, Mangartsko sedlo), gozdni jereb, triprsti detel in kotorna. Občutljive so na vznemirjanje zaradi različnih oblik rekreacije in prostočasnih aktivnosti v gozdnem prostoru, zaradi opuščanja ekstenzivnega kmetijstva ter gospodarske rabe gozda pa se slabšajo njihovi habitati.

Ukrepi
Uravnavanje pritiska obiskovanja na aktivnih visokih barjih ter ključnih območjih divjega petelina in belke, se bo v projektu izvedlo z uveljavitvijo mirnih območij v prostoru. Pri belki se bo pritisk poletnega obiskovanja visokogorja, na območju gnezdišč vrste na Mangartskem sedlu, Konjskem sedlu, Ledinah in na Doliču, dodatno omejeval z ukrepom aktivnega varstva evidentiranih gnezd v obdobju valjenja. Na vseh mirnih območjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. Z določenimi ukrepi se bo zmanjšala tudi prometna obremenitev Pokljuke. Na Mrzlem studencu se bo uredila informacijska točka za obiskovalce.

Odstranila se bo lesna vegetacija na rastiščih alpske možine na Črni prsti in nadgradilo obstoječe organizirano ogledovanje v obdobju cvetenja rastlin. Kakovost habitata kotorne in stanje traviščnih habitatnih tipov se bo izboljšalo z odstranitvijo lesne zarasti in ureditvijo pašnih površin, na planinah Čadrški vrh, Duplje in Predolina. Primerni pogoji za velikega pupka in hribskega urha se bodo vzpostavili s tradicionalno obnovo sedemnajstih opuščenih in zaraščajočih se kalov.

Svetlitvena sečnja na Pokljuki in v okolici Fužinskih planin ter sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst na Pokljuki in Mežakli, bosta izboljšali primernost habitata za divjega petelina in gozdnega jereba.



V projektu bodo izvedeni tudi ukrepi za izboljšanje stanja Dvojnega jezera. Izvedeno bo odstranjevanje jezerske zlatovčice in pisanca ter odstranjevanje makrofitov. Posledice delovanja planinske koče se bo omililo z izvedbo optimizacije delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo, kar bo glavna naloga Planinske zveze Slovenije. V poletnem obdobju se bo na tem območju okrepil tudi nadzor v naravi.

Poleg problematike čistilne naprave pri koči pri Dvojnem jezeru, bo PZS pri projektu sodelovala še pri ukrepih preusmerjanja obiskovanja in prilagojene rabe planinskih poti ter druge infrastrukture, pomembno vlogo pa bo imela tudi na področju izobraževanja, informiranja in ozaveščanja.