CITES je angleška okrajšava za Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora).

Cilj tega mednarodnega sporazuma je doseči, da trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja. Konvencija CITES zagotavlja različne režime varstva za več kot 30 000 vrst živali in rastlin ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.

Zavedati se moramo, da ne gre samo trgovino z »eksotičnimi« vrstami, npr. s slonovino, kot misli velika večina ljudi. Tudi rastlinske in živalske vrste naše domovine so cilj mednarodnih organiziranih združb in posameznikov, ki jih nezakonito odvzemajo na njihovih naravnih, največkrat zavarovanih rastišč.

Znani so primeri posameznikov iz tujine, ki so sprva sami, nato preko mreže »podizvajalcev« pri nas nabirali zaščitene rastline, jih doma vzgajali in nato prodajali za težke denarce.

Pri nas je še vedno veliko nezakonitega lova ptic, pevk in ujed. Prav tako so za nabiralce zanimiva jajca nekaterih vrst ujed in jih pobirajo iz gnezd.

Naše jame so polne pasti za nezakonit ulov podzemnih živali, zlasti jamskih hroščev, saj določene vrste na črnem trgu dosegajo astronomske cene. Jamarji v sodelovanju s pristojnimi službami se trudijo ta ulov zajeziti in zatreti.

»Divji lovci« nikakor ne pozabljajo na gorski svet in gorsko rastje. Tudi Clusijev svišč na Lovrencu in velikonočnica na Boču (obe rastišči sta zavarovani in v času cvetenja varovani) ter drugod sta ciljni vrsti profesionalcev in tudi manj veščih nabiralcev za domačo rabo. O ogroženosti teh rastišč smo imeli na PZS pred letom dni odmevno novinarsko konferenco.

Pri tem prostovoljci in naravovarstveni nadzorniki vse pogosteje ugotavljajo, da so bile rastline nezakonito odvzete na zelo strokoven način in s primernim orodjem, tudi zunaj vegetacije, ko jih nepoznavalec zelo težko prepozna.

Letošnji svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst obeležujemo z geslom Ohranimo vse življenje na Zemlji.

Glavno sporočilo je, da so prostoživeče rastlinske in živalske vrste del našega okolja in vsi lahko s svojimi dejanji pripomoremo, da se ohranijo skupaj z njihovim življenjskim okoljem.

Največje nevarnosti za vrste so izguba habitatov, poleg tega jih ogrožajo tudi številne človekove aktivnosti, kot so čezmerna paša, kmetijstvo in gospodarski razvoj. Tudi nezakonit lov in trgovina predstavljata veliko neposredno grožnjo za številne vrste. Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami je resno kriminalno dejanje (okoljski kriminal).

Vir: ARSO in drugi