ponedeljek, 22. maj 2023 ob 15:00

22. maj | Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Biotska (tudi biološka) raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega življenja na Zemlji. Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti, OZN je v spomin na začetek njene veljavnosti razglasila 22. maj za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. V Sloveniji ga obeležujemo od leta 1996.
Biotska (tudi biološka) raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega življenja na Zemlji. Zajema vse oblike življenja, raznolikost vrst in raznolikost znotraj posameznih vrst (genetska raznolikost), raznolikost življenjskih okolij in raznolikost ekosistemov ter raznolikost povezav in medsebojnega vplivanja (interakcij) med njimi.

Za biotsko raznovrstnost je zelo pomembna stabilnost ekosistemov, ta pa je ogrožena in vse pogosteje porušena zaradi delovanja človeka, vključno s pospešenim spreminjanjem podnebja.

biotska_diverziteta_arhiv_marijana_dense__2_

Slovenija je vroča točka Evrope biotske raznovrstnosti. Pri nas je zaradi klimatske, geološke, geomorfološke, hidrološke in pedološke raznovrstnosti število vrst in ekosistemov zelo pesto na zelo majhnem prostoru. Podobno ali še bolje, posebej velja to tudi za gorski svet in to v podzemlju, v tleh in na tleh, pa tudi v vodi in zraku.

Pestrost ekosistemov našega vzpetega sveta (griči, hribi, gore) je velika, sega od raznolikih gozdov, preko polsuhih do suhih travnikov in mokrišč vse do gorskih trat in na koncu združbe melišč in skalnih razpok, skalovja, kjer še vedno vztrajajo posamezne zaplate in osebki rastlin, vse do vrha Triglava. V Triglavski severni steni so našteli 111 vrst rastlin (Miha Valič, 2006).

biotska_diverziteta_arhiv_marijana_dense__3_

Hribi, kot pogovorno rečemo gorskemu svetu, so lahko že na majhni razdalji zelo geološko, geomorfološko in pedološko raznoliki, npr.: Lepenatka, Veliki Rogatec in Kranjska reber sestavljajo niz treh povsem različno oblikovanih vrhov z raznoliko vegetacijsko podobo, seveda je na njo skozi stoletja zaradi pašništva in gozdarstva vplival tudi človek. Karbonatna Menina vsebuje celo pahljačo kraških pojavov, hkrati pa vložke keratofirja, ki na svoj način dodatno popestrijo floro te predalpske planote. Na Pohorju, ki je pretežno sestavljeno iz magmatskih in metamorfnih kamnin, naletimo na skrite ostrice apnenca, ki močno poveča biotsko raznovrstnost tega dela Alp.

Pestrost ekosistemov in vrst našega gorskega je žal ogrožena zaradi gospodarskih dejavnosti in rekreacije, tudi zaradi planinstva, posredno in neposredno. Dejavniki planinstva so različni, od motornega prometa, ki prodira vse višje v gore, onesnaževanja vode in voda do nemira in gibanja po brezpotjih. Tudi erozija označenih poti je zaradi množičnega obiska vse večja. Naša naloga je, da kot posamezniki, društva in zveza svoj negativni vpliv zmanjšamo v največji možni meri.

Marijan Denša
27.05.2024