Postavitev vetrne elektrarne na Brennerju: Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije bo moral ugotoviti, ali je Italija zavezana k uporabi protokola Alpske konvencije o energiji. © Andreas Ludwig/pixelio.de

Na Sattelbergu/I je na več kot 2.000 m. n. v. načrtovana gradnja 19 vetrnic. Južnotirolska deželna vlada je za izvedbo projekta oktobra 2011 že izdala dovoljenje in to kljub negativnemu mnenju okoljskega sveta. Proti projektu se je v svojem stališču izrekla tudi vlada avstrijske zvezne dežele Tirolske - projekt gradnje vetrnega parka na brennerski meji ima namreč posledice tudi za Avstrijo, saj bi bili objekti postavljeni v neposredni bližini enega od avstrijskih zavarovanih krajinskih parkov in območja Natura 2000.

Sodi protokol o energiji v zakonodajo EU?
Gradnja vetrnega parka pomeni kršitev protokola Alpske konvencije o energiji, svoje nasprotovanje argumentira klub Club Arc Alpin, vrhovna zveza alpskih društev. V protokolu je namreč zapisano, da morajo pogodbenice, torej tudi Italija, upoštevati pomen zavarovanih območij, kar vključuje tudi njihova tamponska območja, in izboljšati energetsko infrastrukturo glede na obremenljivost alpskih ekosistemov, v tem primeru torej vetrnice. Kot je načrtovano, naj bi vetrni park postavili v tamponskem delu obeh zavarovanih območij. Pokrajina Bolzano pa do danes ni opravila presoje vplivov, ki bi jih vetrnice in dovozne ceste imele na tamkajšnja zavarovana krajinska območja in območja Natura 2000.
Tako kot v Italiji je Alpska konvencija v veljavi tudi v Evropski uniji. Italija protokola konvencije o energiji sicer ni ratificirala, je pa članica EU, kjer omenjeni protokol velja od leta 2006 dalje. Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije mora sedaj ugotoviti, ali je protokol o energiji tudi pravo EU, saj bi v tem primeru postal zavezujoč za vse države članice, torej tudi za Italijo oziroma pokrajino Bolzano.

Postopek o vetrnem parku na Sattelbergu že piše pravno zgodovino
Alpske države in EU vsako četrto leto izdajo poročilo o izvajanju obveznosti Alpske konvencije. Neodvisno od tovrstnega periodičnega preverjanja lahko od leta 2002 dalje vsi, ki imajo status opazovalca, v primeru kršitve zakonodaje s strani ene od pogodbenic zaprosijo za pomoč Odbor za preverjanje. Club Arc Alpin je bil tako prvi opazovalec, ki je izkoristil to pravico. Odbor ni pravni, temveč je politični organ, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih alpskih držav. Odločitve v odboru se sprejemajo s tričetrtinsko večino. Zdaj se bo torej pokazalo, ali je odbor primeren instrument za reševanje tovrstnih spornih vprašanj oz. uvedbo ukrepov zaradi morebitnih kršitev določb Alpske konvencije.

Viri CIPRA Slovenija in več informacij na: www.club-arc-alpin.eu/index.php?id=3&L=3, www.club-arc-alpin.eu/index.php?id=97 (de), www.alpenverein.at/naturschutz/Energiewende (de), www.tiroler-umweltanwaltschaft.gv.at (de)