torek, 22. april 2014 ob 00:00

Seja KONSAR CAA 2014 v Sloveniji

Seja Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora CAA (KONSAR CAA) v okviru Združenja alpskih planinskih organizacij Club Arc Alpin (CAA) je potekala med 11. in 13. 4. 2014 v Bavšici. Letošnja gostiteljica je bila Planinska zveza Slovenije, sestanek pa smo organizirali v Planinskem učnem središču Bavšica.
Petkov večer je bil namenjen predstavitvi Slovenije s poudarkom na glavnih problemih, s katerimi se srečujemo pri varovanju gorske narave (pripravila Irena Mrak) ter neformalnemu druženju predstavnikov planinskih zvez Nemčije, Avstrije, Italije, Južne Tirolske, Švice in Slovenije, ter predstavnice CAA.

Letni sestanek je potekal v soboto, 12. 4., na dnevnem redu pa so bile sledeče tematike:
- potrditev zapisnika lanskega sestanka,
- poročilo vodje komisije pri CAA (Jörg Ruckriegel; DAV),
- pregled stališč CAA o rabi vetrne energije,
- pregled osnutka stališč CAA o varovanju alpske krajine,
- priprava koncepta potujoče razstave »Alpe pod pritiski«,
- pregled stališč planinskih zvez Avstrije, Nemčiji in Južne Tirolske o trajnostnem razvoju v Alpah - s poudarkom na gorskih športih
- poročilo Upravnega odbora CAA in poročila ostalih komisij,
- poročila nacionalnih predstavnikov komisij,
- razno,
- razprava o lokaciji sestanka v letu 2015.

Glavni poudarki s sestanka:
1. Od našega zadnjega srečanja (maj 2013) so bila s strani CAA sprejeta priporočila na področju gorskega kolesarjenja, ki smo jih potrjevali na lanskem sestanku KONSAR. V zvezi z gorskim kolesarjenjem smo letos ugotovili, da se s to problematiko srečujemo v vseh planinskih zvezah, in da zgolj priporočila, ki so bila sprejeta lani, še zdaleč niso dovolj, zato smo sprejeli sklep, da do prihodnjega sestanka zberemo tudi podatke o vplivih te dejavnosti na okolje ter pripravimo informacije o stanju v posameznih državah. Predstavljena so bila Merila za dvonamensko rabo planinskih poti PZS, ki potencialno lahko postanejo vzorčni primer urejanja problematike gorskega kolesarjenja v Alpah nasploh.

2. V marcu 2014 je bila v Münchnu odprta razstava »Alpe pod pritiski«, kjer so predstavljeni projekti (največkrat povezani z razvojem turizma in infrastrukture), ki ogrožajo okolje v Alpah. Razstava je na ogled do februarja 2015. Vprašanje je, kako jo urediti tako, da bi postala »potujoča« in bi kot taka lahko potovala po vseh državah. Glede na to, da je preureditev povezana tudi s stroški (postavitve, prevodi), smo se nagibali k pripravi spletne verzije razstave, ki bi zagotavljala tudi večjo interaktivnost in bi bila tako tudi širše dostopna.

3. Glede rabe vetrne energije v Alpah so bila sprejeta skupna merila o gradnji vetrnic, ki med drugim določajo, da se vetrnice lahko postavijo izven zavarovanih območij, izjema pa so planinske koče, ker naravne razmere omogočajo rabo vetrne energije. KONSAR podpira varovanje kulturne krajine, kjer naj bo čim manj infrastrukturnih objektov, kamor sodijo tudi vetrne elektrarne. 

4. Posamezne planinske zveze alpskega se soočajo z različnimi težavami pri varovanju gorske narave in okolja, pri čemer gre največkrat za pritiske turistične industrije, ki želi širiti infrastrukturo (predvsem žičnice). Slednje so nesprejemljive na nizkih nadmorskih višinah zaradi podnebnih sprememb, prav tako pa tudi v izjemni alpski krajini. Specifične problematike po nekaterih državah:

  • V Švici se med drugim soočajo tudi s problematiko prostega dostopa do gora, kar gornikom preprečuje turistična infrastruktura na eni strani, na drugi pa strogi naravovarstveni režimi; tako ostaja vse manj območij, ker lahko prosto izvajajo tradicionalne gorniške aktivnosti.
  • V Avstriji je pereč problem urejanja področja gorskega kolesarjenja, ki je prepovedano na vseh planinskih poteh, izjemoma pa je dovoljeno tam, kjer lastniki zemljišč za rabo poti dobijo finančno nadomestilo. Lastniki zemljišč tudi zahtevajo, da se turno smučanje zaradi vse večje množičnosti umakne iz prostorskih aktov, saj ne bodo dovolili, da se ta dejavnost izvaja na njihovih zemljiščih.
  • V Franciji se trudijo nadaljevati projekt zavarovanja območja Mont Blanca (Pro Mont Blanc). Vsebine varstva gorske narave so uspeli uvrstiti v vsa izobraževanja na ravni planinske zveze.
  • Na južnem Tirolskem v zadnjem času največ pozornosti namenjajo ozaveščanju gornikov o izvajanju gorniških aktivnosti v zimskem času, pri čemer so najbolj ogrožene prostoživeče živali. Z uvrstitvijo območja Dolomitov na listo UNESCO svetovne dediščine, se je obisk še povečal, zato aktivno sodelujejo pri oblikovanju ukrepov n a področju varovanja okolja.

5. Alpski teden 2016 bo potekal v mesecu oktobru na Bavarskem. Osnovna tematika bo trajnostni razvoj na lokalni in regionalni ravni - dogodek koordinira CIPRA, CAA pa bo eden od šestih partnerjev. Dobrodošli so predlogi za vsebine, ki bi jih v tej smeri lahko imeli v sekcijah.

6. KONSAR: načrt dela 2014/2015
- Področje gorskega kolesarjenja - zakonodaja, okoljski učinki, konflikti, pristopi reševanja;
- Vprašanje nadomestnih habitatov npr. v primeru posegov v prostor - določevanje kompenzacijskih območij;
- Ocena izvajanja posameznih protokolov CAA.

Naslednji sestanek KONSAR bo predvidoma v Lihtenštajnu, 24.-26. 4. 2015.

V nedeljo, 13. 4., smo udeleženke in udeležence KONSAR sestanka peljali na ogled izbranih točk v dolini Trente. Terenski del je vodil Janez Bizjak (član KVGN PZS). Med drugim smo si ogledali del Soške poti od spomenika dr. Juliusu Kugyju do Informacijskega središča TNP Dom Trenta.

Ob koncu naj se v imenu udeleženk in udeležencev sestanka zahvalim PZS za gostoljubje v PUS Bavšica, še posebej pa kuharicama Poloni in Neži ter gospodarju Jelku.

Posebna zahvala gre tudi Janezu Bizjaku za vodenje skupine na območju Triglavskega narodnega parka.

Pripravila:
Irena Mrak, načelnica KVGN PZ

29.03.2024