petek, 22. oktober 2021
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

O komisiji

Skrb za varstvo narave je že od samih začetkov organiziranja odlika slovenskih planincev. Že leta 1898, torej pet let po svoji ustanovitvi, je Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), takratnemu kranjskemu deželnemu zboru podalo poročilo (beri pobudo) o ogroženosti planike. Na osnovi te pobude je bila planika istega leta zavarovana. (Na Goriškem že tri leta prej). Leta 1906 je SPD izvedel prvi tečaj za gorske vodnike, na katerem je bilo v učnem programu tudi naravoslovje. Varstvo gorske narave je bilo zajeto tudi v priročniku Na planine!, ki gaje leta 1921 napisal znameniti naravovarstvenik Pavel Kunaver.

Leta 1954 je bila na pobudo dr. Angele Piskernik, prve slovenske doktorice znanosti, ustanovljena gorska straža. Zamišljena je bila kot samostojna naravovarstvena organizacija, s pooblastili naravovarstvenega nadzora in kaznovanja storilcev. Sprva je bila v domeni tabornikov, pozneje, leta 1957 smo jo prevzeli planinci, najprej v okviru mladinske komisije, nato je postala kot samostojna komisija. Delovala je na načelih vzgoje, usposabljanja in ozaveščanja, nikoli ni izvajala kaznovanja.

V obdobju 1998-2001 je PZS program varstva gorske narave, ki je do tedaj temeljil na gorski straži -strokovni delavci so imeli naziv gorska stražarka/gorski stražar-nadgradila s programom varuh gorske narave. Prvi tečaj za varuhe gorske narave je bil leta 2002. Na osnovi tega programa je PZS pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To je bil prvi doseženi naziv PZS delovanja v javnem interesu!

Varuhi gorske narave in gorski stražarji ter drugi naravovarstveno angažirani planinci so povezani v komisiji za varstvo gorske narave (KVGN) PZS. Osnovna organizacijska oblika delovanja so odseki za varstvo gorske narave pri planinskih društvih. Od 291 planinskih društev, povezanih v PZS, ima odsek za varstvo gorske narave 112 društev (stanje december 2020). Odseki se piramidalno združujejo v odbore varstva gorske narave (pri meddruštvenih odborih planinskih društev) in KVGN. Najvišji organ komisije je zbor odsekov.

V odsekih je skupno aktivnih več kot 300 varuhov gorske narave in več kot 700 gorskih stražarjev (stanje december 2020). Ocenjujemo, da je glede na številno članstvo v planinski organizaciji in zlasti na perečo okoljsko in naravovarstveno problematiko gorskega sveta daleč premalo tako število varuhov in stražarjev kot število odsekov po društvih.

Poslanstvo komisije za varstvo gorske narave je skrb za varstvo gorske narave s pomočjo vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, ozaveščanja in obveščanja - tako znotraj planinske organizacije kot širše, zlasti med drugimi obiskovalci gorskega sveta. Sodeluje z domačimi in mednarodnimi naravovarstvenimi organizacijami.

Posebno skrb KVGN posveča usposabljanju novih kadrov, naravovarstveni vzgoji mladih (razvija program Vesela planinska šola) in obremenjevanju gorskega sveta, tudi zaradi žal še vedno naravi in okolju neprimerne planinske infrastrukture.


PDF Predstavitev Komisije za varstvo gorske narave

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
AKTUALNO
22.09.2021
NATEČAJ »CLIMAHOST«| iščemo kreativne rešitve za varstvo podnebja v Alpah
31.08.2021
KORONAVIRUS| aktualne omejitve pri izvajanju športnih dejavnosti - 31. avgust 2021
28.05.2021
POMAGAJ| Spletni kviz za Mozirsko kočo
21.05.2021
DAN PLANINCEV 2021| sofinanciranje društvenih dogodkov
19.04.2021
SLOVENIJA PLANINARI 2021| razpis akcije sofinanciranja dogodkov
Vse novice
KOLEDAR
Trenutno ni prihajajočih dogodkov!
Vsi dogodki

Planinska zveza Slovenije