NOVICE  

 PODROBNEJŠI PROGRAM  6. DNEVA ALPSKE KONVENCIJE (29.–31.5.2015)

Opis kolesarjenja Mojstrana–Krma:
Po dolžini in glede na podlago je izlet lahek. Na začetku in ob vrnitvi nas čaka vzpon na Kosmačev preval (847 m) po sicer široki in asfaltni cesti. Sledi hiter spust v Zgornjo Radovno mimo Gogalove lipe do Pocarjeve domačije in nato v dolino Krme. Povratek do Pocarjeve domačije bo uživaški, potem pa za konec ponovno Kosmačev preval, le da je s te strani vzpona le 100 višinskih metrov. Sledi še hiter spust do Mojstrane.

KOLESARJENJE Z JESENIC V MOJSTRANO
- težje kolesarjenje, dolžina 20 km, višinska razlika 120 m,
- začetek kolesarjenja ob 8.30 z železniške postaje na Jesenicah.

Opis kolesarjenja Jesenice–Mojstrana:
Nekoliko težji izlet, ki ga začnemo pred hokejsko dvorano na Jesenicah (Ulica heroja Verdnika ), do koder pridemo z železniške postaje skozi podhod pod železniško progo. Od tu se označena kolesarska pot vije proti zahodu tik ob avtocesti, ki jo skozi podvoz prečkamo že po nekaj 100 metrih. Tej sledimo bolj ali manj po bolj razgibani poti mimo Žvagnove domačije in naprej mimo odcepa za Hrušico kjer se po nekaj 100 metrih in že začetnem strmem klancu odcepimo desno do počivališča (miza in razgled na karavanški predor). Od tu se mimo karavanškega platoja peljemo rahlo navzdol, vendar nas potem kmalu čaka dokaj strm klanec, na kratki razdalji je treba premagati pribl. 60 m višinske razlike in biti dokaj previden pri spustu, ki sledi, kajti ta odsek ceste uporabljajo tudi kmetje s traktorji. Po spustu se kmalu priključimo dovozu ceste, ki vodi v Mojstrano. Ta odsek velja kot kolesarska pot, zavedati pa se moramo, da na njej nismo edini uporabniki. Samostojni povratek.

KOLESARJENJE IZ KRANJSKE GORE V MOJSTRANO
- zelo lahko kolesarjenje, 29 km, višinska razlika 180 m,
- začetek kolesarjenja ob 9.00 izpred TIC Kranjska Gora.

Opis kolesarjenja Kranjska Gora–Mojstrana–Kranjska Gora:
Po dolžini in glede na podlago zelo lahek izlet. Iz Kranjske Gore se po asfaltirani kolesarski stezi, ki pretežno vodi po trasi nekdanje železnice, blago spuščamo mimo Gozd Martuljka do Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na povratku premagamo 170 metrov višinske razlike, ki pa jo ob »železniškem naklonu« komaj občutimo. Za to turo so primerna tudi cestna kolesa. Samostojni povratek.

Obvezna oprema: gorsko/treking kolo na prestave z dobrimi zavorami, kolesarska čelada, prva pomoč, po možnosti rezervna zračnica, zračna tlačilka. Za kolesarjenje Jesenice–Mojstrana in Kranjska Gora–Mojstrana  je primerno tudi cestno kolo.

POHOD DO POCARJEVE DOMAČIJE, muzejsko urejene domačije in informacijske postaje TNP
Muzejsko urejena hiša velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom in bogato zbirko razstavljenih predmetov pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes.
Izhodišče: Mojstrana, začetek pohoda ob 10.15
Končna točka: Pocarjeva domačija, nato vrnitev v Mojstrano z organiziranim avtobusnim prevozom
Dolžina poti: 7 km
Zahtevnost: nezahteven pohod, lahka hoja s postanki za ogled zanimivosti doline od izhodišča do Pocarjeve domačije
Čas hoje (okvirno): 2 uri in pol

POHOD PO POTI TRIGLAVSKE BISTRICE
Značilna ledeniška dolina Vrata v sebi skriva polno zanimivih naravnih znamenitosti in človekove prisotnosti v prostoru. Pot Triglavske Bistrice nas bo vodila od Aljaževega doma do amfiteatrskega zatrepa doline Vrat s Triglavsko severno steno. Pot Triglavske Bistrice vključuje zanimive alpske gozdne ekosisteme in druge naravne vrednote, ki dajejo Vratom izrazit pečat: slap Peričnik, Galerije, Poldov in Turkov Rovt, ki spominjata na stoletno povezanost človeka s tukajšnjo naravo, ter divji zatrep doline z mehko blazino Bukovlja in silnimi vršaci v špalirju pred mogočno severno steno kraljevskega Triglava.
Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (iz Mojstrane do izhodišča bo organiziran avtobusni prevoz izpred Slovenskega muzeja ob 10.00)
Končna točka: Mojstrana
Dolžina poti: 12 km
Zahtevnost: nezahteven pohod, lahka hoja s postanki za ogled zanimivosti
Čas hoje (okvirno): 4 ure

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roko preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro.

POCARJEVA DOMAČIJA V ZGORNJI RADOVNI – INFO TOČKA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Muzejsko urejena Pocarjeva domačija velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku in je kulturni spomenik državnega pomena. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbami pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. TNP je za Pocarjevo domačijo leta 2006 prejel diplomo Europa Nostra v okviru nagrade Evropske unije za kulturno dediščino, in sicer v kategoriji arhitekturne dediščine. Priznanje je, kot je navedeno v obrazložitvi, TNP prejel zaradi »pretanjene uporabe tradicionalnih znanj in materialov pri ohranjanju redkega in avtentičnega primera alpske arhitekture iz 18. stoletja in ohranjanja etnološke dediščine ter s tem povezanih lokalnih možnosti pridobivanja dohodka«. Leta 2013 sta bili na pročelju domačije obnovljeni poslikavi križanega in višarske Marije, ki segata v 18. stoletje.

DELAVNICE ZA OTROKE IN PLEZALNA STENA
Najmlajšim obiskovalcem in udeležencem Dneva Alpske konvencije bodo v dopoldanskem času in vse do 13. ure namenjene tudi ustvarjalne delavnice: predstavitev filmske pravljice Ledenec, poslikava obraza in kviz na temo Aljažev stolp, izdelovanje Aljaževega stolpa ter delavnica Življenje v alpskih dolinah in sončno kolo. Prav tako se bodo pred Slovenskim planinskim muzejem lahko najmlajši in drugi mladi po srcu podali na plezalno steno Planinske zveze Slovenije in se preizkusili v različno zahtevnih smereh.

PODELITEV NAGRAD literarnega natečaja na temo Aljaževega stolpa
Na vrhu Triglava vztraja že toliko desetletij, da ga je pošteno načel zob časa. Zato smo se začeli spraševati o njegovem pomenu in obstoju. Je Aljažev stolp še kulturni spomenik ali le še kup železa? Ga zamenjamo? Ga konzerviramo? Postavimo kaj drugega namesto njega? Kaj storiti? Si predstavljate vrh Triglava, ponos Slovencev, brez stolpa? Ob njem so se stkala prijateljstva, ob njem se je ljudem razprostrl pogled po vsej slovenski zemlji, z njim smo proslavili slovensko državo, se branili pred germanizacijo, z njim smo vztrajali v slovenski deželi, ko je Rapalska pogodba začrtala mejo tik ob njem, ob spominu nanj so naši zdomci lažje zaživeli novo življenje v novi državi, ob njem smo vsi gorniki nekoč doživeli svojo pot na Triglav … Skratka Aljažev stolp je skupaj s svojim očetom postal nepogrešljivi del slovenskega kulturnega prostora in njegove dediščine. Slovenski planinski muzej je pripravil šesti literarni natečaj za slovenske osnovnošolce, ki so lahko sodelovali s kratkim filmom, grafitom ali realistično zgodbo o Aljaževem stolpu.

KULTURNI PROGRAM
V okviru kulturnega programa bodo sodelovali pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora  in pevci Glasbenega studia Osminka.  

Zborno mesto: pred Aljaževim hramom ob 8.00
Dovška Baba (1891 m nadmorske višine) leži na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp, zahodnih in osrednjih Karavank, Avstrijo in večji del Zgornjesavske doline.

Z zbornega mesta se bomo peljali proti vasi Dovje in po cesti sledili markacijam skozi vas v smeri Kepe in Dovške Babe, nato pa nad vasjo na križišču zavili levo in po bolj ali manj vzdrževani cesti prišli do sotočja potokov Mlince in Žaklja, kjer bomo parkirali na primernem mestu.

Čas hoje: 2 h 45 min za vzpon in 2 uri za sestop
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 826 m