sobota, 21. september 2019
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sreda, 22. julij 2015 ob 08:00, ogledov: 4152

Izjemna julijska vročina tali tudi Triglavski ledenik

Avtor: Manca Ogrin
Marsikje rekordno visoke dnevne temperature zraka v zadnjih tednih ne prizanašajo niti Triglavskemu ledeniku, ki se pospešeno tali.
Ledenik, natančneje ledeniško zaplato, ki je preostanek nekdaj precej večjega ledenika in leži med 2400 in 2500 metri ter je v neposredni bližini naše najvišje meteorološke postaje na Kredarici, spremljajo že od leta 1946 sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Ob začetku meritev je meril – skupaj z obrobnimi s snežišči – več kot 15 hektarjev, ob koncu lanske talilne dobe (2014) pa le še 3,6 hektarja. Najmanjšo površino 0,7 hektarja pa so izmerili po do sedaj rekordno vročem poletju leta 2003. Od začetka letošnjega leta lahko spremljamo dogajanje na ledeniku tudi prek spletne kamere Triglavski ledenik, ki so jo namestili v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov  na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici.

triglavski_ledenik_taljenje_foto_miha_pavsek
 
Po višini snega precej podpovprečna je bila že zadnja redilna doba (november–april). Kako hitro se tali ledenik v letošnjem juliju, kažeta fotografiji z omenjene kamere, posneti 1. in 20. julija oziroma v časovnem presledku nekaj manj kot treh tednov. Vse kaže, da bodo vrhnje plasti snežne odeje preteklih redilnih dob izginile še pred koncem letošnje talilne dobe (maj–oktober). Zato si bo moč že kmalu ogledali razgaljeno ledeniško površje, kar se ni zgodilo vse od talilne sezone leta 2007. Da so minule tedne temperature zraka res izjemno visoke, kaže tudi graf dnevne povprečne temperature zraka na Kredarici (2515 m) med 21. 6. in 20. 7. (zelena črta). Sodelavci ARSO so ugotovili, da sta bili prvi dve julijski dekadi letos daleč najtoplejši v merilni zgodovini te postaje (podatke imamo na voljo od leta 1955) in sicer za 1,5 °C toplejši od prej rekordnega leta 2010 ter kar za 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. V 61-letni zgodovini meritev na Kredarici so bila le tri dvajsetdnevna obdobja podobno topla kakor letošnjih prvih dvajset julijskih dni. To se je zgodilo v letih 1983, 1992, 2003 in 2013, vsakokrat na prehodu z julija v avgust. Med letoma 1983 in 2003 beležimo tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Ali gre le za prehodni trend ali pa se bo ledenik v prihodnje še zmanjšal in postopoma izginil se bo pokazalo že v naslednjih letih.

Kredarica_povp_dnevna_T_od_2106_do_2007_2015_ARSO_1_
 
Več o meritvah in spremembah ledeniške površine in prostornine, geografskih virih za njegovo spremljanje ter o tamkajšnjih vremenskih in podnebnih razmerah  od začetka meritev si lahko preberete in ogledate v knjigi Triglavski ledenik (Založba ZRC, 2014), ki si jo lahko prenesete tudi s spletne strani na tej povezavi. Snežišča in ledeniki so pomembna »skladišča« sladke vode na Zemljinem površju, kar velja tudi za slovenske alpske pokrajine. Čeprav gre po količini za majhne zaloge pitne vode, pa so te toliko bolj pomembne zaradi morebitne suše v poletnem času oziroma na višku talilne dobe naših ledenikov.     
 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
 
Pripravila:
Miha Pavšek, GIAM ZRC SAZU
Gregor Vertačnik, ARSO
 
Za dodatna vprašanja in gradiva se lahko obrnete na:
Miha Pavšek
(več o Triglavskem ledeniku najdete tudi na tej povezavi)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000