| Za uvod so si ogledali muzej na prostem v Rogatcu, v njem je predstavljena kmečka stavbna dediščina, značilna za Obsotelje 19. stoletja. Objekti so bili prava paša za oči, predstavitev pa blagor ušesa in dušo.
Zatem je sledil premik do cerkva sv. Donata. V njeni okolici so spoznavali pisano floro negnojenih travnikov z različnimi kukavicami na čelu. Žal ni bil pogled na pozeble orehe in druge kmetijske kulture prav nič lep. Kasneje se je izkazalo, da je nedavna pozeba prizadela tudi znaten del gozdnega rastja.
Potem se je začelo zares - vzpon proti vrhu, ki so ga prekinjali številni postanki za uk in poduk. Domači planinci so predstavili pomen gore za ljudi pod njo nekoč in danes ter planinsko in naravovarstveno problematiko.
Donačka gora je strm osamelec subpanonskega sveta. Vršni del sestavljajo kremenovi peščenjaki, kar je posebnost v našem gorskem svetu. Skoraj pod vrhom so na njej ljudje živeli že v začetku železne dobe. Goro pokrivajo raznoliki gozdovi, zlasti na južni strani je drevesna sestava zelo pestra. Na severni se razteza pragozdni ostanek oziroma gozdni rezervat starega gozda mogočnih bukev. Pod vrhom gore je edino nahajališče redkega Juvanovega netreska v Sloveniji.
Donačka gora ima zanimivo planinsko tradicijo in pestro sedanjost. Na vrh gore je bila leta 1853 speljana prva nadelana in označena planinska pot v Sloveniji.
Z vrha so se spustili do planinskega doma, kjer so prisluhnili podrobni razlagi o nedavno odkriti naselbini iz prazgodovine. Okoli sto ljudi naj bi živelo v terasasto oblikovani naselbini skoraj pod vrhom gore - slovenski Machu Piccu. Preživetje je omogočal vodni vir v bližini, ki daje vodo še danes.
Izobraževalnemu delu je sledil kulinarični, temu pa svečani. Šest tečajnikov za gorsko stražo je prejelo značko in izkaznico.
To je bil drugi letošnji izlet Odbora VGN SMDO. Udeležilo se ga je 19 članov iz osmih društev. Naslednji pohod bo v začetku junija na Dleskovško planoto.
Marijan Denša
Foto: Arhiv OVGN SMDO | 
Najdi nas na Facebooku
