Mednarodna mreža Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) združuje
kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije,
predvsem pa osnovnih gorniških dejavnosti, brez velike turistične
infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Gorniške vasi tako na poseben način izpolnjujejo cilje Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru. Projekt vodijo planinske zveze Avstrije (ÖAV), Nemčije (DAV),
Južne Tirolske (AVS), Italije (CAI) in Slovenije (PZS). Na sončni strani Alp je nosilec projekta Planinska zveza Slovenije, podpirata pa ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Trenutno je vključenih 25 krajev v Avstriji,
na Bavarskem, Južnem
Tirolskem, v Italiji in Sloveniji, kjer je pionir gorniških vasi Jezersko, letos pa vstopajo še nemški Kreuth, južnotirolski Lungiarü in italijanski Val di Zoldo.
Osnovne značilnosti krajev,
vključenih v mrežo Gorniške vasi, so njihova geografska lega v mirnem
gorskem okolju, majhnost, živa gorniška in s tem povezana kulturna
tradicija, zavezanost ohranjanju narave ter razvite dejavnosti, ki
obiskovalcu omogočajo aktivno
preživljanje dopusta brez velike infrastrukture, spoznavanje lokalne
zgodovine, kulturnih in drugih zanimivosti ter uživanje v gostoljubju in
lokalni kulinariki, s čimer projekt prispeva
tudi k razvoju lokalnega gospodarstva in omogoča mladim, da načrtujejo
prihodnost v domačem kraju. Jezersko
ponuja bogastvo gorniških doživetij: prepredeno je s sprehajalnimi in
planinskimi potmi, ob pohodniških užitkih vseh težavnosti pa omogoča
tudi bogat izbor plezalnih tur tako poleti kot pozimi, pravljične turne smuke
in resne alpinistične spuste, kilometre urejenih prog za smučarski tek,
prav tako na svoj račun pridejo turni kolesarji, ljubiteljski
drsalci in krpljarji.
 Jurij
Rebolj, Liliana Dagostin, Jože Rovan, Markus Reiterer, Irena Majcen,
Rudi Erlach, Eva Štravs Podlogar, Miro Eržen in Katharina Conradin na
Jezerskem, v prvi slovenski gorniški vasi (foto Manca Čujež)
"Ponosni
smo na naše prednike, ki so znali Jezersko ohraniti dokaj neokrnjeno,
naša dolžnost pa je, da kljub zahtevam sodobnega časa tudi
naslednikom zapustimo Jezersko v vsej njegovi prvinskosti. Da Jezersko v
preteklosti ni razvilo obsežne turistične in druge infrastrukture, smo
dolgo časa šteli za pomanjkljivost, vendar nam je danes jasno, da smo
brez velikih hotelskih kompleksov in ostale turistične infrastrukture
uspeli ohraniti okolje, ki nam je v ponos, hkrati pa omogoča zelo
kakovosten življenjski slog. S sprejeto strategijo razvoja Jezerskega
smo se zavezali, da bomo spodbujali tako trajnostni razvoj kraja kot
tudi trajnostno naravnani turizem. Določila Alpske konvencije in vizija
razvoja gorniških vasi sovpadata z našo razvojno strategijo, s tem da
nam projekt Gorniške vasi omogoča nagovarjati obiskovalce, ki jim
neokrnjena narava pomeni ogromno ter imajo do tega čudovitega alpskega
sveta primeren in spoštljiv odnos," ponosno pove župan Občine Jezersko Jurij Rebolj.
 Predsednik PZS Jože Rovan in župan Jezerskega Jurij Rebolj med podpisom deklaracije o vstopu Jezerskega v mrežo Gorniške vasi (foto Manca Čujež)
Jezersko, ki leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, je eno od 100 slovenskih izjemnih krajin oz. prepoznavnih krajinskih območij,
pomembnih na nacionalni ravni, kot to določa Strategija prostorskega
razvoja Slovenije.
Gore zapirajo dolinski svet v mogočni amfiteater, ki ga sestavljata
Makekova in Ravenska kočna, na zahodu pa se raztezata manj naseljeni
dolini Komatevre in Podstoržiča. Vas je z mnogo zaselki razpotegnjena od
Kokre na jugu do mejnega prehoda Jezerski vrh na severu. Turizem
je na Jezerskem že od začetka slonel na izjemnosti gorskega okolja, ki
mu daje identiteto. Bogata geološka preteklost, navdušujoč zid gora,
prostrani gozdovi, zapuščina ledenikov, velika biotska raznovrstnost, starodavne domačije ter
bogata planinska in alpinistična zapuščina so čar Jezerskega, ki čaka,
da ga odkrijete. Zato si vzemite čas in vstopite v bogastvo zgodb in
doživetij, ki ga srečanje z Jezerskim ponuja - v gorah in pod njimi.
Turizem je v Alpah
najpomembnejša gospodarska panoga, ki je doživela izreden razvoj, ob
čemer se pojavljajo tudi negativni vplivi, ki so jih države alpskega
loka s podpisom Alpske konvencije želele v največji mogoči meri omejiti.
"Mednarodni projekt Gorniške vasi je ena od praktičnih oblik
izvajanja protokolov Alpske konvencije, saj so vanj vključene lokalne
skupnosti, ki so se odločile za trajnostni turistični razvoj svojih
krajev. Planinska zveza Slovenije želi z uvajanjem projekta podpreti
trajnostni turizem v tistih manjših slovenskih gorskih krajih, ki imajo
gorniško tradicijo in svoj razvoj vidijo v smeri načel projekta. S tem
želimo tudi poudariti vlogo in pomen planinskih in gorniških dejavnosti
ter planinskih poti in koč pri zagotavljanju takega razvoja. Upamo, da
bo razvoj projekta v Sloveniji tudi priložnost za prenos dobrih praks
in izkušenj iz drugih krajev v alpskih državah, vključenih v mrežo
gorniških vasi," poudarja Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, ki je nacionalni nosilec projekta Gorniške vasi v Sloveniji.
Slovesen vstop Občine Jezersko v mednarodno mrežo Gorniške vasi (foto Manca Čujež)
Tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je
poudarila, da so Gorniške vasi primer uspešnega prenosa dobre prakse: "Izkušnje mehkega turizma, usmerjenega v pohodništvo, doživljanje
narave in krajine, ki ne spreminja prostora z veliko infrastrukturo, a
vseeno nudi lokalnim skupnostim možnosti dohodka in preživetja v gorskem
območju, ki so ga zastavili v Avstriji, so spodbudile tudi prvo
slovensko občino, da se vključi v družino gorniških vasi. Zelo sem
vesela, da je občina Jezersko, kjer so
največje bogastvo gore in z njimi povezano življenje in kultura, izbrala to razvojno vizijo in se
zavezala, da jo bo uresničevala s svojimi lokalnimi partnerji in
prebivalstvom, Planinski
zvezi Slovenije pa gre zasluga, da je svoje poslanstvo prepoznala v
spodbujanju povezovanja gorništva z lokalnim razvojem." Prav tako je pilotno razširitev projekta pozdravila državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar: "Gre
za odličen projekt trajnostnega razvoja turizma, ki je skladen s
ključnim strateškim dokumentom na področju turizma - Strategijo
trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki ga podpiramo tudi na
ministrstvu. Slikovitost Jezerskega dopolnjujejo tradicionalne
dejavnosti, povezane z gorami - planinarjenje, alpinizem, gorsko
kolesarjenje in druge oblike aktivnega preživljanja prostega časa v
gorski naravi. Projekt resnično udejanja vizijo razvoja slovenskega
turizma, ki je zelena, aktivna in zdrava destinacija za petzvezdična
doživetja."
 Mednarodno praznovanje na Jezerskem (foto Manca Čujež)
Slovesnega dogodka na Jezerskem so se udeležili tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, podpredsednik Planinske zveze Nemčije Rudi Erlacher, vodja projekta Gorniške vasi pri Planinski zvezi Avstrije Liliana Dagostin, predsednica Cipre International Katharina Conradin in generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer, ki je ob tej priložnosti dejal: "Iskreno
čestitam Jezerskemu kot prvi slovenski gorniški vasi in Planinski zvezi
Slovenije za koordinacijo projekta v Sloveniji. Zahvaljujem se tudi
Planinski zvezi Avstrije za pobudo in vodenje projekta Gorniške vasi v
vseh teh letih. Gorniške vasi vidim kot izvedbeni projekt Alpske
konvencije in sem zelo vesel, da smo pred nekaj leti sodelovanje
formalizirali tudi v obliki dogovora o sodelovanju. Jezersko, njegovi
prebivalci, tradicija in čudovita lokacija resnično predstavljajo alpski
duh, motivacijo in angažiranost! Prav tako me zelo veseli, da dogodek
poteka v okviru Dneva Alpske konvencije in v tako tesnem sodelovanju s
številnimi alpskimi deležniki, kot sta Cipra International in omrežje
Povezanost v Alpah."
Manca Čujež
------------------------
Medijske objave:
|
Najdi nas na Facebooku
Manca Čujež
