ponedeljek, 16. december 2019
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

petek, 8. november 2019 ob 11:30, ogledov: 478

VrH Julijcev - vrste in habitatni tipi

Avtor: Dušan Prašnikar
Projekt VrH Julijcev vključuje varstvene ukrepe za izboljšanje stanja štirih habitatnih tipov, ene rastlinske vrste, dveh vrst dvoživk in petih vrst ptic, katerih stanje je ocenjeno kot neugodno oziroma slabo. Nekaj vrst in habitatov je predstavljenih spodaj.
Gozdni jereb
Pogosto ga lahko zamenjamo za ptico pevko, toda gozdni jereb je najmanjša divja kura pri nas. Samčki in samice imajo čopek na glavi, ki je netipičen za gozdne kure pri nas. Najmanjša divja kura za svoj življenjski prostor potrebuje borovničevje in jagodičevje, zato v okviru projekta VrH Julijcev načrtujemo svetlitveno sečnjo na Pokljuki in v okolici Fužinskih planin ter sajenje nekaterih prehransko ugodnih drevesnih in grmovnih vrst.

Gozdni_jereb

Veliki pupek
Ob hitrem pogledu bi ga lahko zamenjali za močeradu podobno žival, vendar ima veliki pupek z močeradom skupno samo živalsko skupino. Je največji evropski pupek, ki običajno v dolžino meri 8 cm, lahko tudi do 25 cm. Kot vsi pupki ima tudi on bočno sploščen rep. Mlade pupke prepoznamo po rumeni hrbtni črti, pri odraslih pa je telo posuto z nepravilnimi temnimi pikami, trebuh pa je rumeno oranžen. Veliki pupek je doma tudi v Triglavskem narodnem parku, zato si v okviru projekta VrH Julijcev prizadevamo ohranjati njegov življenjski prostor, da se bo ta vrsta ohranila v svojem naravnem habitatu tudi za prihodnje generacije.

Planinski_pupek_opis

Hribski urh
Dvoživka, ki je na prvi pogled videti kot žaba, je ena od ogroženih vrst, saj njen življenjski prostor zaradi opuščanja tradicionalnega pašništva izginja. Prepoznamo jo po sivo rjavem hrbtu z bradavicami in črnem trebuhu s svetlo rumenimi ali oranžnimi pikami ali lisami. Njegove zenice so v obliki srca. V okviru partnerskega projekta VrH Julijcev je predvidena obnova 17 kalov za napajanje živine na planinah, kar bo ohranjalo njihov življenjski prostor in prispevalo k ohranitvi tradicionalne paše na visokogorskih planinah.

Hribski_urh

Alpska možina
Nekateri jo imenujejo tudi kraljica planin. Cveti od julija do septembra, večinoma vsako drugo leto. Spada v skupino kobulnic in je bližnja sorodnica peteršilja in kumine. V preteklosti je rastlina zaradi nabiranja z določenih območij skoraj povsem izginila, zato so jo zavarovali že leta 1922.

Alpska možina

Besedilo in fotografije: Triglavski narodni park

Predstavitev projekta: VrH Julijcev - izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v TNP

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000