Letošnji mednarodni dan gora je posvečen mladim, in sicer poteka pod sloganom Gore so pomembne za mlade
- in dovolil bi si dodati tudi obratno, mladi so pomembni za trajnostni
razvoj gorskih območij. Gore so dom za dvanajst odstotkov svetovnega
prebivalstva. Trajnostni razvoj gorskih območij je ključnega pomena za
izboljšanje preživetja teh pogosto revnih in osamljenih ljudi. Zelo
pomembno je, da je posebna pozornost posvečena vključevanju mladih v
svetovni trajnostni razvoj nasploh, še posebno pa na gorskih območjih,
saj bodo oni prihodnji akterji.
Velikokrat se zdi, da je veliko napisanega o trajnostnem razvoju in
da se na načelni ravni vsi identificiramo z zapisanimi cilji in se
zavedamo, da množičnost turizma presega sposobnosti gorskega okolja, da
to obremenitev prenese. Ko nastopi udejanjanje zapisanega, ki je
povezano z odrekanjem, prepogosto pozabljamo na načela trajnostnega
turizma in poiščemo opravičila za svoja ravnanja, ki sledijo načelom
množičnega turizma "ponudbe in povpraševanja" brez omejitev.
Množični turizem prinaša dobičke in priložnosti, pa vendar če
želimo ohraniti gorski svet, tudi kot možnost in priložnost za mlade, da
ostanejo ali da se odločijo živeti v gorskem svetu, je treba poiskati
sozvočje med naravo in človekom. Narava ima omejene možnosti sprejemanja
množičnega turizma in zato so države alpskega loka pristopile k podpisu
Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem
prostoru.
Projekt Gorniške vasi predstavlja svetel zgled uresničevanja Alpske
konvencije in priložnost za mlade, da si v pristnem gorskem okolju
ustvarijo družino in zaživijo kakovostno življenje. Projekt, ki ga v
Sloveniji vodi Planinska zveza Slovenije, v praksi udejanja trajnostni
razvoj in cilje ter protokole Alpske konvencije, med drugim turizem, ki
temelji na doživljanju in opazovanju narave, s poudarkom na pohodništvu
in dejavnostih, ki ne zahtevajo velike turistične infrastrukture, gorsko
kmetovanje in gozdarstvo z lokalnimi proizvodi, varovanje narave in
pokrajine, trajnostno mobilnost, ohranjen in živ značaj gorskih vasi.
Zelo pomembno je, da mladi, ki so odraščali v okolju, ki ga turizem še
ni načel, dobijo priložnost, da dostojno živijo v svojem lokalnem okolju
in nadaljujejo tradicijo z ohranjanjem tako izročila kot tudi
sonaravnega razvoja proizvodov.
Številni planinski tabori, ki jih organizirajo planinska društva,
so priložnost za mlade, da avtentično doživijo gorski svet. Udeležba
mladih na planinskem taboru je enkratna priložnost za pristno
doživljanje gorskega sveta, za učenje, za druženje in sklepanje
prijateljstev. Teden dni življenja v šotoru, varčevanja z vodo,
prehranjevanja v improvizirani jedilnici, kuhanja v zasilni kuhinji,
opravljanje dežurstva in vsak dan še planinska tura, to je utrip
planinskega tabora, ki ustvari in ohranja pečat pri mladih. Udeležba na
planinskem taboru se mladim vtisne v spomin. Življenje na taboru je
povsem drugačno od življenja doma. Prilagajati se je treba naravi in
prijateljem. Zjutraj je treba zgodaj vstati in se podati na planinsko
turo. Čeprav je velikokrat težko, se trud neštetokrat povrne, ko
osvojimo vrh in smo nagrajeni s prečudovitimi razgledi, živopisano odejo
planinskega cvetja in stiskom roke v znak spoštovanja za osvojeni vrh.
Vse to je neprecenljivo - in zato so gore pomembne za mlade. Seveda pa
je mlade težko navdušiti za planinstvo. V dobi, ko je vse zelo lahko
dosegljivo, ko virtualni svet zamegljuje resničnega in ko se da vse
kupiti, se zdi, da je slogan Manj je več, ki ga uresničujejo v
projektu Gorniške vasi, staromoden in celo nepotreben. Mlade za gore
velikokrat navdušijo starši. Planinstvo je način življenja in številni
starši, ki so v mladosti doživeli gore, želijo v družini to bogastvo
doživljanja prenesti tudi na svoje otroke - in to je neprecenljivo
bogastvo.
Torej lahko pritrdimo, da so gore z mnogo vidikov pomembne za
mlade. Kaj pa vidik organiziranosti, ki v mnogočem olajša doživljanje
gora? Brez planinskih poti in koč bi bilo doživljanje gorskega sveta
mnogo zahtevnejše. Tudi brez vodnikov bi bilo nemogoče varno zahajati v
gorski svet. Kako v dobi digitalizacije, navidezne resničnosti, ki je za
mlade del vsakdana, spodbuditi mlade, da se priključijo tradicionalni
organizaciji, ki temelji na vrednotah, zapisanih v častnem kodeksu, jih
prevzeti in udejanjati? Planinska organizacija mladim ponuja veliko
priložnosti za doživljanje. Športno plezanje, ki je del planinstva, je
med mladimi zelo priljubljeno, tudi zaradi uspehov naših športnih
plezalcev. Ne smemo mimo naših uspehov v Himalaji, letos mineva štiri
desetletja, odkar lahko s ponosom povemo, da smo Slovenci osvoji
najvišjo goro sveta. Davo Karničar je pred dvajsetimi leti dodal piko na
i in kot prvi in do danes edini zemljan prismučal s strehe sveta.
Organizirano planinstvo se je začelo s Triglavskimi prijatelji leta
1872, ko je Ivan Žan komisiji kranjskega deželnega predsedstva poslal
pravila planinskega društva Triglavski prijatelji. Začutili so potrebo
po organiziranosti. Jakob Aljaž je s svojimi dejanji izkazoval ljubezen
do gora in z zvestobo do slovenskega naroda je poskrbel, da smo
"ohranili slovensko lice slovenskim goram", ko je kupil vrh Triglava in
tam postavil stolp, ki je danes v slovenskem grbu in po moji oceni
najbolj živ simbol Slovencev. Ne smemo pozabiti tudi ustanoviteljev
Slovenskega planinskega društva. Vsi ti uspehi, svetilniki, bi morali
mlade navdušiti za planinstvo, za iskanje identitete, zdravega načina
življenja, vse to so priložnosti za mlade, ki jih ponujajo gore v
najširšem smislu besede. Pa je to dovolj? Naša organizacija temelji na
prostovoljnem delu. Upravljamo planinsko infrastrukturo. Gospodarjenje s
planinskimi kočami zahteva veliko angažiranost in usposobljenost
prostovoljcev. Markiranje planinskih poti zahteva voljo, čas in
usposobljenost. So se mladi pripravljeni angažirati in upravljati
dediščino na način, kot to počnemo zdaj? Na način, ki se je uveljavil v
času družbene lastnine, ko je bilo skorajda bogokletno, če nisi bil
družbeno angažiran vsaj na enem področju. V času, ko so podjetja imela
posluh za vlaganje v obnovo in gradnjo planinskih koč in so
prostovoljci, ki so se družbeno angažirali, dobili plačan dopust za
tovrstno delo. Da ne bo napak razumljeno, ne gre za nostalgijo, ampak za
primerjavo. Spremembe so neverjetne in zelo hitre. Mladi danes
planinstvo (verjetno) doživljajo drugače, lahko tudi zgolj in samo kot
športno areno, v kateri zadovoljiš svoje potrebe po doživljanju ali
adrenalinski sprostitvi.
Gorski svet se spreminja, hote ali nehote je velik del že prežet z
množičnim turizmom. Če se osredotočimo na slovenske gore, lahko
ugotovimo, da še vedno mladim ponujajo veliko priložnosti tako za
življenje kot za športno udejstvovanje v gorskem svetu, seveda ob
zavedanju, da je treba neprestano iskati harmonijo med naravo in
človekom. Da se razumemo, harmonijo mora poiskati človek s
samoomejevanjem, da bodo lahko tudi čez sto let naši zanamci ugotovili,
da so gore pomembne za mlade.
Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
------------------------
Medijske objave:
|
Najdi nas na Facebooku
