VrH Julijcev za izboljšanje stanja Dvojnega jezera in ozaveščanje o tujerodnih vrstah
Avtor: Matej Ogorevc
V drugi polovici junija se bo pričel izlov rib iz Dvojnega jezera, kamor jih je vnesel človek in kar predstavlja negativno poseganje v občutljiv ekosistem. Naša visokogorska jezera so naravno brez rib. Izboljšanje stanja jezera bo doseženo tudi z nadgradnjo sistema čiščenja odpadnih voda koče.
Visokogorska jezera so zelo občutljivi in ranljivi življenjski prostori zaradi majhnosti, slabše pretočnosti ter ekstremnih razmer, kot so nizke temperature pozimi, visoke poleti in spremembe vodostaja. Jezera visoko v gorah so dlje časa pokrita z ledom. Vnos rib v visokogorska jezera je porušil naravno ravnovesje že tako občutljivega ekosistema in povzročil, da so se vodne rastline nekontrolirano razmnožile.
Pred naselitvijo rib je prehranjevalni splet Dvojnega jezera sestavljalo malo rastlinskih in živalskih vrst, so bili pa osebki razmeroma številčni. Leta 1991 so bile v jezero naseljene jezerske zlatovčice, pred nekaj leti (predvidoma) pa so bili vneseni še pisanci. Vnos rib je porušil krhko naravno ravnovesje. Ribe so s plenjenjem temeljito zmanjšale število in spremenile vrstno sestavo zooplanktona v jezeru, s čimer so odstranile rastlinojedce, ki so sicer kontrolirali rast alg. K bohotni razrasti alg pomembno prispevajo tudi drugi dejavniki, vsekakor pa je pri načrtovanem izboljšanju stanja jezera odstranitev rib nujna - le tako bo ekosistem dobil priložnost, da se približa naravnemu stanju. Ribe se je iz Dvojnega jezera v preteklosti že poskušalo izloviti in sicer v letih 1999 in 2000. Izlovi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso bili izpeljani do konca.
Zavod za ribištvo Slovenije načrtuje izlov rib v več fazah. V poletni sezoni 2020 bo potekal intenziven izlov pisancev, v letih 2021 in 2022 pa tudi jezerske zlatovčice. Izlov po potekal po uveljavljeni metodologiji, to je z uporabo kogolov (ribjih pasti), zabodnih mrež in elektroizlova. V treh letih intenzivnega lova je utemeljeno pričakovati popolno odstranitev jezerske zlatovčice in pisanca iz Dvojnega jezera.
V projektu VrH Julijcev so načrtovane tudi aktivnosti za omilitev vpliva odpadnih voda iz planinske koče pri Dvojnem jezeru z optimizacijo in nadgradnjo obstoječega sistema čiščenja odpadne vode. V letu 2018 je bil izveden sledilni poskus, ki je potrdil neposredno podzemno povezavo med iztokom čiščene odpadne vode iz planinske koče in Dvojnim jezerom ter tako upravičil domnevo o njenem vplivu na stanje jezera, kako velik je ta vpliv pa ni bilo analizirano. V letu 2019 je bila oblikovana strokovna skupina, katere naloga je pripraviti strokovni predlog tehnične rešitve. V tem času je bila izdelana analiza obstoječega stanja in predlog sanacije male čistilne naprave, geološko in hidrogeološko poročilo o Dolini Triglavskih jezerih in odvajanju vode iz male čistilne naprave koče pri Dvojnem jezeru ter elaborat PD Ljubljana Matica o obstoječem stanju in optimizaciji obratovanja koče. Vzporedno s tem je Javni zavod Triglavski narodni park namenil dodatna finančna sredstva za raziskave stanja Dvojnega jezera.
Z aktivnostmi projekta VrH Julijcev bo za ozaveščanje obiskovalcev Dvojnega jezera v letošnjem letu vzpostavljen informacijski kotiček v Koči pri Triglavskih jezerih, informacijske table ob Dvojnem jezeru in na izhodiščnih točkah z informacijo o poteku dela, ter tematska izobraževalna predavanja, dokumentarno izobraževalni film ter prispevki v medijih in tematskih publikacijah.
Za namen ozaveščanja glede problematike vnosa tujerodnih vrst je Javni zavod Triglavski narodni park pripravil vrsto aktivnosti za prepoznavanje le-teh in preprečitev njihovega širjenja: dopolnjen je bil popis o razširjenosti tujerodnih vrst, izvedene so bile akcije njihovega odstranjevanja (med njimi delni izlov rib iz jezera na Planini pri Jezeru), izvedena so bila izobraževanja z delavnicami, predavanji in strokovnim posvetom. Za širšo javnost in za ozaveščanje mladih pa je bil pripravljen kratek animirani film. Aktivnosti potekajo v okviru rednega dela Javnega zavoda Triglavski narodni park, v lanskem letu pa je zavod uspel pridobiti še dodatna sredstva iz Podnebnega sklada.
Na območju Triglavskega narodnega parka je po zadnjih podatkih zabeleženih 23 tujerodnih rastlinskih vrst na 1685 različnih lokacijah. Podatke je zdaj možno videti tudi na spletni strani Triglavskega narodnega parka, kjer so opisane vse tujerodne rastlinske vrste, ki se nahajajo na območju parka in dodane vrste ki jih lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti. Stran je opremljena z interaktivnim zemljevidom, kjer si je mogoče ogledati natančno lokacijo in sporočati novo opažene lokacije.
Najdi nas na Facebooku
