NOVICE  

Samo srečanje je bilo vsebinsko razdeljeno na dva dela – dopoldanski del je bil namenjen predvsem izobraževanju. Tako smo gostili tri predavatelje, najprej Nina Kirbiša in Mojco Vek iz Herpetološkega društva Slovenije, strokovne nevladne organizacije, ki se ukvarja s preučevanjem, varstvom in ozaveščanjem javnosti o dvoživkah in plazilcih Slovenije. Omenjeno društvo je v letu 2019 izdalo tudi publikacijo, ki predstavlja najbolj razširjene vrste dvoživk in plazilcev v slovenskem visokogorju. Drugo predavanje pa je pripravil Jernej Javornik, gozdar in raziskovalec na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa domačin z Lovrenca na Pohorju. Predavanje je izvedel kar na terenu, saj nam je predstavil gozdne rastiščne tipe Pohorja in drevesne združbe, ki so za ta konec Slovenije najbolj značilne.

Obenem nam je obrazložil tudi razliko med visokimi in nizkimi barji – tudi zato, ker je drugi del našega srečanja potekal v obliki pohoda. Tako smo se od Areha po Slovenski planinski poti podali v smeri proti Bajgotu in se na razpotju poti preusmerili proti Trem kraljem. Tik nad Bojtino na Pohorju se v gozdovih namreč skrivajo celo med domačini precej neznana močvirja, ki imajo lastnosti nizkih barij – tukaj najdemo šotne mahove in redko okroglolistno rosiko, tla pa so še vedno vlažna. Nad Bojtino najdemo tri takšna barja – Stegnetovo, Trtnikovo in Prednikovo, od katerih smo si pobliže ogledali prva dva. 4-urno skoraj krožno pot, na kateri smo žal naleteli tudi na vsiljive šoferje motornih koles, smo sklenili na Arehu, natančneje v cerkvi sv. Areha, ki smo si jo ogledali tudi od znotraj, nato pa je sledilo še kosilo na Ruški koči in obljuba, da se prihodnje leto ponovno snidemo na tovrstnem naravovarstvenem dnevu, le na drugi lokaciji. Kje točno, pa naj zaenkrat ostane skrivnost.

Pripravil: Nino Auer

Slike: Dani Hengelman, Dora Semenič, Janez Senica