torek, 28. september 2021
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sobota, 21. avgust 2021 ob 09:00, ogledov: 338

Ohranjanje risov, projekt LIFE Lynx in Risova pešpot

Avtor: Matej Ogorevc
Rise pri nas ogroža predvsem parjenje v sorodstvu. Doselitev risov na stičišče Dinaridov in Alp je ključnega pomena za dolgoročno ohranitev dinarsko - JV alpske populacije risa. Doselitve z vsemi potrebnimi podpornimi aktivnostmi potekajo v okviru projekta LIFE Lynx, za uspešnost katerega ni potrebna samo dejavnost projektne ekipe, temveč tudi vseh lokalnih zainteresiranih prebivalcev.

Projekt LIFE Lynx poteka že četrto leto, njegov glavni cilj pa je reševanje dinarske in JV alpske populacije risa pred izumrtjem. Če se ozremo v zgodovino, lahko ugotovimo, da je ris zaradi različnih dejavnikov na območju Slovenije izumrl v začetku 20. stoletja. Današnji projekt je nadaljevanje uspešne zgodbe, ko so lovci in gozdarji leta 1973 v Slovenijo iz slovaškega dela Karpatov preselili 6 risov. Takratna naselitev je bila v začetku izjemno uspešna, po nekaj desetletjih pa je številčnost populacije začela močno upadati. Glavni razlog za to je parjenje v sorodstvu.

V okviru projekta LIFE Lynx pomagamo populaciji z doselitvami živali iz romunskih in slovaških Karpatov. V prvih treh letih projekta smo doselili sedem risov na območje slovenskih in hrvaških Dinaridov. V letošnjem letu pa preselili petih risov tudi na območje slovenskih Alp, na Gorenjsko, kjer želimo ustvariti t.i. povezovalno populacijo. Njen namen je lažje povezovanje alpske in dinarske populacije za dolgoročno ohranjanje risa na tem prostoru. V okviru projekta bomo v dinarsko - JV alpsko populacijo risa vključili skupno štirinajst risov.

risova_pespot

Vključevanje risov spremljamo s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosijo doseljeni risi, monitoringa s foto-pastmi in genetskimi analizami, projektna ekipa pa na terenu tudi preverja, kako uspešno se risi prilagajajo na svoje novo okolje. Pri spremljanju risov v Sloveniji in Hrvaški igrajo pomembno vlogo lovci, ki sodelujejo predvsem pri zbiranju podatkov preko avtomatskih kamer. Široka mreža takih kamer omogoča pridobivanje posnetkov in fotografij risov na širšem območju. Metodi spremljanja preko telemetričnih ovratnic in avtomatskih kamer se odlično dopolnjujeta in dajeta dober vpogled v stanje populacije.

Spremljanje risov se pripoveduje v zgodbah
Prva od zgodb, ki je vzbudila širše zanimanje in veselje projektne ekipe, je bila zgodba o srečanju risa Goruja, doseljenega iz Karpatov, in domače risinje Teje. Po nekaj skupnih kosilih smo preko avtomatskih kamer dobili fotografije risjega mladiča, za katero smo kasneje dobili potrdilo genetikov, da gre za njunega mladiča. Risinja Mala je tako prva potomka z geni iz obeh populacij.

yt_logo Zgodba risinje Male

Ris Maks je presenetil s svojim iskanjem teritorija. Izvira iz slovaških Karpatov, izpuščen pa je bil junija 2020 iz prilagoditvene obore v Lovišču s posebnim namenom Jelen. Najprej se je nekaj časa zadrževal na območju Notranjske, potem pa mu je uspelo prečkati avtocesto Ljubljana - Koper, kar do zdaj drugim risom, ki jih spremljamo preko telemetričnih ovratnic, še ni uspelo. Svojo pot je nadaljeval na severozahod Slovenije v Triglavski narodni park ter vse do Kranjske Gore in nato na poti nazaj ponovno prečkal avtocesto do Menišije.

yt_logo Izpust risa Maksa

Zelo zanimiva je tudi pot triglavskega risa Trisa. Med raziskovanjem območja je šel celo na Kukovo špico (2427 m), kar kaže, da visoke nadmorske višine in visoka snežna odeja za rise ne predstavljajo ovire. Zadnji podatki gibanja kažejo, da se Tris zadržuje na istem območju kot risinja Lenka.
yt_logo Prihod risa Trisa

Risova pešpot - za tiste, ki želite doživeti gozd skozi oči risa
Risova pešpot je dolga 94,4 km, njen namen pa je, da na življenjskem območju risov odkrijete gozd na drugačen način - kot dom največje evropske divje mačke. Pri tem vam bo pomaga Vodnik po Risovi pešpoti. V vodniku lahko najdete kratke opise rastlinskih in živalskih vrst z območja Dinaridov, še pomembnejše pa so predstavitve značilnih mest, ki jih ris uporablja v naravi. Tako lahko poiščete mesta, ki so primerna za brlog in kamor bi risinja skrila svoje mladiče, opisana so počivališča in tipična območja, na katerih bi ris zalezoval svoj plen. Po poti na ta način odkrivate značilnosti gozda skozi njegove oči in prej neopažena mesta v gozdu dobijo drugačen pomen.

Začetek poti je na Mašunu, nadaljuje pa se preko Snežnika, Babnega Polja na Hrvaško in se zaključi v Narodnem parku Risnjak. Risova pešpot je torej že začrtana, vendar vas vodnik vabi tudi k odkrivanju lastne risove poti, izven izbranega območja. Vodnik je dostopen v dveh oblikah. V prvi najdete kratka navodila za uporabo vodnika in vsebino za doživljanje poti. Medtem ko vam bo druga v okviru portala Outdoor active bolje omogočala orientacijo po že začrtani Risovi pešpoti.

Vabimo vas k novemu doživetju!


V projektni ekipi se zavedamo, da je pri ohranjanju risa pomembno tudi povezovanje z lokalnimi prebivalci.V kolikor vas teme, povezane z risi, zanimajo, ste vabljeni v t.i. Lokalne posvetovalne skupine! Za več informacij nam pišite na: manca.velkavrh@gmail.com.

 

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije