četrtek, 18. julij 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

torek, 17. oktober 2023 ob 11:00, ogledov: 1032

Simbol miru v gozdu nas opozarja, da smo ponekod preglasni ob obiskovanju gora

Avtor: Manca Ogrin
Rezultati so pokazali, da se divji petelin zadržuje v območjih, kjer je zelo malo motenj oziroma se njegova aktivnost poveča ob prisotnosti človeka. Izogiba se planinskim potem, ki so na Pokljuki dobro obiskane. V zimskem času divji petelin lahko preživi tudi ves teden v krošnjah dreves. Ob sončnih koncih tedna, ko je veliko obiskovalcev, pa se premika bistveno več.
Ljubezen do gora, planin in narave je ena najlepših vrednot, ki bogatijo in dajejo poseben pomen življenju človeka - tako pred stoletji kot tudi danes. Zgodovina planinstva in raziskovanja narave je dolga, a iz njenih izkušenj se lahko veliko naučimo za ohranjanje tistega, kar imamo najraje, tudi v prihodnje. Gorski raj je prostor, kjer je človek vedno obiskovalec v domu narave.

Pred več kot 130 leti je nastala danes ena največjih prostovoljnih organizacij, Planinska zveza Slovenije. Želja po povezovanju planinske kulture pa je precej daljša. Vedno pa je bil njen pomemben sestavni del tudi varovanje gorske narave. V 18. stoletju so botaniki in geografi raziskovali predvsem Julijske Alpe in Grintovce. Tudi danes je raziskovanje, proučevanje in spremljanje stanja posameznih živalskih in rastlinskih vrst temelj za ohranjanje narave.

Prisotnost divjega petelina je znak dobro ohranjenih gorskih gozdov
Divji petelin je ena od zavarovanih živalskih vrst, za katero potekajo številna prizadevanja za ohranjanje njenega življenjskega prostora. Tudi na označevalnih tablicah za mirna območja imamo njegovo podobo. Njegove potrebe za razmnoževanje, prehranjevanje in življenje so tako različne, da z zagotavljanjem njemu ustreznega življenjskega prostora, zagotavljamo dobre pogoje tudi za številne druge živalske vrste, kot so na primer koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel itd.

Divji petelin ima tudi velik zgodovinski in simbolni pomen, ki krasi številne grbe in znake lovskih družin, občin in društev. Že njegova izjemna temna podoba s pahljačastim repom, iztegnjenim vratom, živo rdečo rožo nad očesi in samozavestno držo pritegne vso pozornost. A kljub tej samozavesti človek zanj predstavlja nevarnost in ga požene v beg.

Do 80. let prejšnjega stoletja je divji petelin veljal za lovno vrsto z veliko trofejno vrednostjo. Lovska zveza Slovenije leta 1986 z gojitvenimi smernicami popolnoma zavarovala divjega petelina, sedem let kasneje pa je postal zavarovana vrsta z Uredbo o zavarovanju redkih in ogroženih vrst. Danes so lovske družine poleg ornitologov, naravovarstvene službe in gozdarjev pogosto med tistimi, ki vsako leto v času parjenja popisujejo stanje divjih petelinov in pomagajo pri izvajanju naravovarstvenih ukrepov na terenu.

foto_arhiv_TNP_Ales_Zdesar
Divji petelin (foto Aleš Zdešar)

Pokljuka - gorski raj za divjega petelina in tudi obiskovalce

Divji petelin spada med koconoge kure, med katere v Sloveniji sodijo tudi ruševec, belka in gozdni jereb. Njihova posebnost je, da so odlično prilagojene na mraz in pomanjkanje hrane. Tako se zadržujejo v območjih, kjer je ob nizkih temperaturah in visoki snežni odeji manj plenilcev in konkurence za hrano.

Njihovo perje jim daje dobro izolacijo v mrazu, na nogah pa imajo posebne resice, ki jim omogočajo gibanje tudi v snegu. Seveda je pozimi hrane zelo malo, zato se koconoge kure prehranjujejo z zelo balastno hrano, ki je slabo kalorična. Na najvišji nadmorski višini živi belka, ki se pozimi preseli še višje kot v kopnem delu leta. Divji petelin pa je predstavnik gorskega gozda.
Pokljuka je eno največjih območij z odličnimi pogoji za življenje divjega petelina in tudi številčnost tamkajšnje populacije kaže na njemu ustrezne stare gozdove, ki so dobro presvetljeni in imajo bogato plast podrasti. Za vzgojo mladičev potrebujejo tudi mravljišča, saj se kebčki prehranjujejo z žuželkami. Kot odrasli pa se prehranjujejo z borovnicami, poganjki dreves in drugo rastlinsko hrano.

Z upoštevanjem enostavnih pravil lahko zagotavljamo več miru v gorskem svetu
V projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izvedlo posebno spremljanje življenja divjega petelina. Telemetrično spremljanje za razliko od klasičnih popisov, ko spremljamo vrsto v času parjenja oziroma rastitve, omogoča spremljanje 24 ur na dan skozi vse leto oziroma več let.

Rezultati so pokazali, da se divji petelin zadržuje v območjih, kjer je zelo malo motenj oziroma se njegova aktivnost poveča ob prisotnosti človeka. Izogiba se planinskim potem, ki so na Pokljuki dobro obiskane. V zimskem času divji petelin lahko preživi tudi ves teden v krošnjah dreves. Ob sončnih koncih tedna, ko je veliko obiskovalcev, pa se premika bistveno več.

Še posebej v zimskem času, ko je hrane malo in je tudi manj kalorična, je vsaka izguba energije lahko velik udarec za žival. Največjo nevarnost divji petelin prepozna v človeku, ki se mu približa na kratki razdalji. Zato je upoštevanje hoje po planinskih poti in ne kjerkoli pomemben prispevek k temu, da ima divji petelin dovolj miru.

Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v projektu VrH Julijcev pripravila tudi zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki z namenom, da divjemu petelinu in drugim živalskim vrstam pozimi zagotavljamo več miru.

zemljevid_priporoceniih_turnosmucarskih_poti


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije