četrtek, 18. julij 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sreda, 1. november 2023 ob 12:00, ogledov: 1425

Higiena v visokogorju: kje vse puščamo sledi?

Avtor: Manca Ogrin
Danes imamo na voljo številne praktične pripomočke, ki so namenjeni naši osebni higieni in tudi čim manjšemu vplivu na občutljivo naravno okolje. Vsaka kapljica čiste vode šteje na koncu za kakovostno vodo.
Eno najpomembnejših vprašanj higiene se dotika vodnega sveta v visokogorju. Alpe pokrivajo približno 11 odstotkov Evrope in prispevajo 90 odstotkov vode nižje ležečim območjem. So torej tudi vir pitne vode v naših domovih. Hkrati pa visokogorski vodni svet predstavlja vir življenja rastlinam in živalim, med katerimi so številne zavarovane in tudi vse redkejše v naravi.

V Triglavskem narodnem parku imamo edina alpska jezera pri nas, od tega je eden največje stalno naravno jezero v Sloveniji in več kot 250 vodnih izvirov. Tu so še izjemno pomembni naravni zadrževalniki vode - barja in močvirja, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju količine vode v času deževja in taljenja snega ter zadrževanju vode v času suše.

Bohinjsko_jezero_Vesna_Stanic
Bohinjsko jezero (foto Vesna Stanić)

Je umivanje rok res lahko takšna težava za naravo?
Umivanje rok se na prvi pogled zdi zanemarljiv vpliv na naravo. Vendar danes uporabljamo številna zaščitna sredstva, kot so sončne kreme in sredstva proti klopom, ki s svojimi sestavinami predstavljajo tujek v naravnem okolju. Ko gledamo samo z lastne perspektive, vpliv ni velik - samo enkrat smo si oprali preznojene in lepljive roke in obraz. Vendar vsak dan na taki poti srečamo še številne pohodnike.

Kopanje ali pomivanje posode je v visokogorskih jezerih prepovedano v celotni Evropi in vseh alpskih zavarovanih območjih, tudi v Sloveniji. Posledice se ne vidijo v kalni vodi takoj, vendar skozi leta se začnejo razraščati alge, ki kažejo na to, da je nekaterih hranil v vodi preveč, sajse z njimi hranijo. Za razliko od jezer v nižinah, so visokogorska jezera bistveno manjša in prav tako so manjpretočna. V njih po naravni poti ne živijo ribe, razen v nekaterih, kamor jih je naselil človek in danes predstavljajo invazivne tujerodne vrste, ki škodujejo ekosistemom.

Dvojno_jezero_tabla_Tilen_Heberle
Prepoved kopanja, kot ga označuje tabla v Triglavskem narodnem parku (foto Tilen Heberle)

'Skromnost je lepa čednost' naj bo vodilo pri porabi vode v kočah
Če smo doma navajeni, da voda vedno priteče iz pipe, je v visokogorju situacija precej bolj zahtevna. Visokogorske koče so odvisne od padavinske vode, največji obisk v gorah pa je v poletnem času, ko je padavin najmanj. Ko se odpravimo v visokogorje, se vodnim razmeram prilagajajo tudi naše navade. Na srečo imamo danes zelo napredne materiale oblačil, ki se hitro sušijo in ne zadržujejo vonja, zato naj bo obisk visokogorja tudi odgovoren do porabe vode: umivanje naj bo skromno, brez tuširanja in vsak deciliter vode porabimo le, če to res potrebujemo.

Oskrbniki v kočah si prizadevajo, da v skladu z današnjimi higienskimi standardi skrbijo za čistočo koč in kuhinj, zato lahko prihranimo pri vodi tako, da jo za lastno higieno ne porabimo veliko. Vsekakor pa zamujeno lahko hitro nadoknadimo po prihodu v dolino.

pitnik_za_vodo_Vesna_Stanic
Korito za vodo v gorah (foto Vesna Stanić)

Tudi živina na planinah potrebuje vodo
V poletnem času planine oživijo kot nekoč: pastirji priženejo živino na kakovostno visokogorsko pašo, ki daje značilen okus domačim izdelkom. Visoke poletne temperature pa jim prav nič ne prizanašajo, kar se že pozna v pomanjkanju vode v poletnih mesecih. Naravni izviri so tu redki, zato agrarne in pašne skupnosti pogosto za živino vodo zbirajo v kale - kotanje, v katere se s padavinsko vodo nabira voda, iz njih pa je speljana voda v korito. Kali so na planinah tudi življenjski prostor dvoživk, kot so veliki in planinski pupek, planinski močerad, hribski urh idr.

Osvežitev v kalih in koritih pa ob visokih poletnih temperaturah izkoristijo tudi naši štirinožni spremljevalci na pohodih. Na prvi pogled se zdi, da nimajo vpliva na kakovost vode, če samo malo popijejo in se na hitro ohladijo v kalu, vendar predvsem zaščitna sredstva proti zajedalcem in klopom (ampule in ovratnice) imajo lahko negativen vpliv na vodo. V stoječih vodah so lahko prisotne tudi različne bakterije, zato za zdravje psa raje nosimo vodo s sabo.

Invazija belih robčkov je odraz našega odnosa do narave
Še posebej v zadnjih letih razmaha obiskovanja narave in gora so prizori belih robčkov v naravi kar pogost prizor. Rešitev je zelo enostavna in praktična: vrečke za pasje iztrebke (četudi nimate štirinožnega prijatelja, so izjemno cenovno dostopne). Če niste prepričani, da bodo res zdržale, jih lahko pospravite v še eno močnejšo vrečko in jih odložite v zabojnik v dolini. Veliko potrebo v naravi opravimo samo takrat, ko druge možnosti ni oziroma je koča predaleč. V naravi stopimo nekaj metrov s poti in v primeru velike potrebe zakopljemo tisto, kar smo pustili za sabo. Robčke vedno shranimo v vrečko in odnesemo v dolino - ne samo narava, tudi obiskovalci, ki prihajajo za nami, nam bodo hvaležni.

robcki_v_naravi_Vesna_Stanic
Papirnati robčki ob poti (Vesna Stanić)

Bolezni dreves in invazivne vrste se lahko prenašajo tudi s pohodnimi čevlji
V ZDA in Veliki Britaniji je ponekod v zavarovanih območjih in gozdovih že obvezno čiščenje pohodnih čevljev, gorskih koles in drugih pripomočkov (npr. pohodne palice) pred vstopom in po izstopu. Razlog za to je zmanjševanje možnosti prenosa tujerodnih invazivnih vrst, ki imajo neverjetno sposobnost hitrega širjenja. V Veliki Britaniji se soočajo s težavami bolezni dreves, ki se sicer lahko prenašajo tudi z vetrom in vodo, vendar bistveno počasneje, kot se to zgodi s prenosom naše opreme. V izobraževalnem videu #KeepItClean, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi, so podrobneje razložili, s kakšnimi težavami se soočajo in kako lahko prispevamo k bolj zdravemu gozdu.


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije