ponedeljek, 24. junij 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

četrtek, 2. november 2023 ob 14:00, ogledov: 1379

Dolina Triglavskih jezer: eden najstarejših simbolov zavarovanja narave v Sloveniji

Planinsko društvo Ljubljana-Matica | 
Avtor: Manca Ogrin
Ena najbolj prepoznavnih visokogorskih dolin v Triglavskem narodnem parku bo prihodnje leto praznovala 100 let od prvega zavarovanja naravovarstvenega območja. Idilična kulisa Dvojnega jezera s kočo in grebenom Tičaric pa se v zadnjih letih spreminja zaradi različnih človekovih dejavnosti. V projektu VrH Julijcev so Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Ljubljana-Matica, Javni zavod Triglavski narodni park in Zavod za ribištvo Slovenije izvedli številne aktivnosti za izboljšanje stanja voda in zmanjšanje vpliva na kakovost vode.
Dvojno jezero - najslavnejši par med sedmimi Triglavskimi jezeri
Januarja leta 1920 je 13 uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani predstavilo Spomenico. Ta je bila prvi poziv k sistemskemu varstvu narave na Slovenskem. V eni od štirih točk je bila tudi pobuda za ustanovitev zavarovanih območij, med njimi je bila tudi Dolina Sedmerih jezer. Štiri leta pozneje je postala del Alpskega varstvenega parka, ki velja za prvo zavarovano območje v Sloveniji.

Danes je Dolina Triglavskih jezer eno od najbolj prepoznavnih območij Triglavskega narodnega parka, ki ga vsako leto, predvsem poleti, obiščejo številni planinci. Sedem jezer, ob različnih letnih časih kakšno več ali manj, so z znanstvenih in poljudnih vzgibov, vedno privabljale številne obiskovalce. Med njimi sta še posebej izpostavljeni peto in šesto jezero, s skupnim imenom Dvojno jezero. Predvsem spomladi in ob visokem vodostaju, se jezeri združita. Jezeri ležita na nadmorski višini 1.669 metrov. Severno oziroma peto jezero je manjše kot južno oziroma šesto. Ob visokem vodostaju je globina petega jezera skoraj 9 metrov, šesto pa dobrih 6 metrov. Temperatura vode poleti je na površini 8 stopinj Celzija, v najglobljih delih pa 4 stopinje Celzija.

dvojno_jezero_foto_dusan_prasnikar
Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih (foto Dušan Prašnikar)

Zgodovina koče pri Triglavskih jezerih

Dvojno jezero s kočo v ozadju in grebenom Tičaric je slikovita kulisa, ki ponaša ime Julijcev po vsem svetu. Bogastvo narave v dolini je pritegnilo tudi Karla Zoisa, ki velja za prvega graditelja planinskih koč v slovenskih gorah. Prva koča je nastala pod njegovim vodstvom in je bila namenjena botaničnim ekskurzijam. Na mestu današnje koče je objekt postavil Avstrijski turistični klub leta 1880, po 1. svetovni vojni pa jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo. Njen dolgoletni gospodar je bil Alojzij Knafelc, oče slovenske planinske markacije, zato v bližini koče stoji tudi njegova spominska plošča. Po 2. svetovni vojni je upravljanje Koče pri Dvojnem jezeru prevzelo Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki je v tej vlogi tudi danes.

Jože Dobnik v Vodniku po planinskih kočah piše, da je PD Ljubljana-Matica v letih 1955 in 1988 obnovilo in povečalo kočo, saj je bila premajhna za takratne potrebe. Tudi v zadnjih 30 letih se obisk povečuje, hkrati pa tudi zavedanje vpliva obiskovalcev v koči na okolje. Koča ima danes okoli 135 ležišč in 100 sedišč v jedilnici. Koča obratuje od sredine junija do konca septembra, preostali del leta pa je zaprta.

Sedmera_3_arhiv_PD_Ljubljana_Matica
V projektu VrH Julijcev so Planinska zveza Slovenije, PD Ljubljana-Matica, JZTriglavski narodni park in Zavod za ribištvo Slovenije izvedli številne aktivnosti za izboljšanje stanja voda in zmanjšanje vpliva na kakovost vode. (arhiv PD Ljubljana Matica)

Izboljšanje stanja Dvojnega jezera
Dvojno jezero se je v zadnjih 30 letih močno spremenilo: človek je vanj naselil tujerodne vrste rib, ki poslabšujejo ekološko stanje jezera. Zaradi rib izginjajo planktonski rakci in ličinke vodnih žuželk, s katerimi se ribe prehranjujejo. Število obiskovalcev se je močno povečalo. Kar vse skupaj vpliva na stanje jezera. Kopanje v vseh visokogorskih jezerih tako pri nas kot tudi v drugih zavarovanih območjih v Evropi ni dovoljeno. Še vedno pa se kljub številnim opozorilom v poletnem času pojavljajo takšni primeri. Zaradi vseh dejavnikov se na vodni gladini vse pogosteje pojavljajo nitaste alge.

V projektu VrH Julijcev je Zavod za ribištvo Slovenije štiri leta odstranjeval obe tujerodni vrsti rib (jezersko zlatovčico in pisance) in tako prispeval k zmanjšanju negativnih dejavnikov v jezeru. Javni zavod Triglavski narodni park je glede na vodne razmere odstranjeval alge. Planinska zveza Slovenije in PD Ljubljana-Matica sta s prilagajanjem delovanja koče prispevali k manjšemu vplivu na kakovost vode. PD Ljubljana - Matica je spremenila tudi vrsto procesov v koči: zmanjšalo se je število postelj, za manjšo porabo vode in posledično manj odpadne vode so za obiskovalce ukinili tuširanje v koči, uporabljajo ekološka biorazgradljiva čistilna in pralna sredstva, v kuhinji pa so ponudbo jedi prilagodili tako, da s pripravo porabijo čim manj vode. Rezultati meritev odpadne vode iz čistilne naprave koče, ki jih izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo zmanjšan vpliv koče predvsem na račun prilagajanja njenega delovanja.

Do zaključka projekta VrH Julijcev bodo uredili še dve zunanji suhi stranišči. Slednja delujejo tako, da z ustreznim kroženjem zraka tekočina izpareva, suhi ostanek pa bodo ob koncu vsake sezone oziroma po potrebi transportirali v dolino. Na ta način bo vpliv tega dela obratovanja koče na jezero nično.


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije