NOVICE  

sreda, 13. november 2024 ob 12:00, ogledov: 299

Varstvo je obstoj | 100-letnica prvega zavarovanega območja je priložnost za razmislek

Avtor: Manca Ogrin
	Na Bledu je 12. novembra potekal slavnostni simpozij ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Simpozij, ki je v organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) potekal v Infocentru Triglavska roža Bled, je bil osrednji dogodek s strokovnimi vsebinami v letošnjem jubilejnem letu za Triglavski narodni park in za celotno slovensko naravovarstvo. Njegov namen je bil osvetliti zgodovinske dogodke, poudariti pomen parka v slovenskem in mednarodnem prostoru ter sodelovanja različnih institucij in dejavnosti na zavarovanem območju.
Stoletnica je priložnost za razmislek Skoraj sto zbranih udeležencev je uvodoma pozdravil direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Izpostavil je, da je naravovarstvo v okviru Triglavskega narodnega parka od začetkov prvega zavarovanega območja do danes preraslo v povezovanje vseh deležnikov s tega področja na lokalni in na državni ravni. »Praznovanje 100-letnice nam je dalo povod, da razmislimo o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih 100 letih in kaj so cilji za naslednjih 100 let,« je dejal. Generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Katarina Groznik Zeiler je poudarila, da ima Triglavski narodni park v sistemu varstva narave Slovenije posebno vlogo, saj simbolizira varstvo narave. »Zato je toliko bolj pomembno, da v edinem narodnem parku dosegamo vse cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedala in spomnila na pripravo novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki je v teku. »To je ponovna priložnost, da se lokalno prebivalstvo vključi v pripravo novega skupnega dokumenta za naslednjih 10 let,« je dodala. Župan Občine Bled Anton Mežan pa je spomnil, da je JZ TNP v letošnjem letu prejel zlato plaketo Občine Bled za predano delo na področju varstva narave. Izrazil je zavedanje, da tehnološki razvoj terja spremembe, vendar morajo biti te, kot je še opozoril, premišljene. Kot je znano, je letošnje leto za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Slavnostni simpozij ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka (foto JZ TNP) Od želja po širitvi do uresničitve Narodni parki so najbolj ohranjeni, najbolj pestri in najlepši deli posamezne države. So simboli varstva narave, včasih tudi v kombinaciji z varstvom kulturne dediščine. V njihovem osnovnem bistvu so namenjeni temu, da bi znotraj njihovih meja narava delovala nemoteno. Namenjeni so tudi človeku, da bi naravo in njene procese občudoval in proučeval. Dogajanje od ustanovitve Alpskega varstvenega parka do prvega Triglavskega narodnega parka leta 1961 je predstavil dr. Peter Skoberne, največji poznavalec zgodovine nastanka narodnega parka, biolog, naravovarstvenik, predavatelj, publicist, fotograf in tudi nekdanji vršilec dolžnosti direktorja JZ TNP. Kot je dejal, so se takoj po ustanovitvi Alpskega varstvenega parka začele razprave o razširitvi zavarovanja, hkrati pa tudi razgrete razprave glede paše na zavarovanem območju. Predstavitve z naslovom Ustanavljanje velikega Triglavskega narodnega parka: Kako je nastajal prvi sodobni narodni park v Sloveniji, udeleženci sicer niso slišali, lahko pa preberejo prispevek z istim naslovom izpod peresa Mladena Berginca. Objavljen je v posebni izdaji časopisa Acta Triglavensia, v katerem so zbrani prispevki vseh predavateljev. Časopis je izšel prav na dan slavnostnega simpozija, kmalu pa bo za virtualno listanje na voljo tudi na spletni strani www.tnp.si. Kot je zapisal Berginc, je bil proces oblikovanja parka dolgotrajen in zapleten, saj so potekale številne razprave in usklajevanja med občinami, državnim komitejem za varstvo okolja in lokalnim prebivalstvom. Kljub zapletom in nekaterim nasprotovanjem je bil zakon leta 1981 sprejet, vzpostavil je dvostopenjsko varovanje območja. Pestra mednarodna vpetost in dejavnost Triglavskega narodnega parka Zelo plodno mednarodno sodelovanje Triglavskega narodnega parka je predstavil nekdanji direktor JZ TNP, član sveta zavoda, naravovarstvenik, gozdar, direktor Kobariškega muzeja in podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar. Poudaril je, da je Triglavski narodni park ves čas svojega delovanja sodeloval v različnih mrežah parkov ali sorodnih organizacij in si pri tem ustvaril velik mednarodni ugled. »Park se ponaša z več priznanji, tudi z Unescovim biosfernim območjem in diplomo Sveta Evrope. Dejavno sodeluje v različnih mrežah, kot sta Europarc in Alparc, njegova številna partnerstva s tujimi parki pa omogočajo izmenjavo znanja in izkušenj,« je poudaril. O Konvenciji o varstvu Alp in zavarovanih območjih je spregovorila Blanka Bartol, krajinska arhitektka in vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference. Mednarodna pogodba Alpska konvencija je bila sprejeta leta 1995 za varstvo Alp in njihov trajnostni razvoj. Pogodbenice se zavezujejo k ohranjanju narave, trajnostni rabi virov ter sodelovanju pri prostorskem načrtovanju. »Protokol o varstvu narave in urejanju krajine, sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ostaja aktualen in vsebuje cilje za varstvo ekosistemov in lokalne skupnosti,« je med drugim poudarila. Alpska konvencija ter aktivna vloga Slovenije in Triglavskega narodnega parka pri njenem nastajanju so rdeča nit prispevka nekdanjega dolgoletnega direktorja JZ TNP Janeza Bizjaka, arhitekta, urbanista, naravovarstvenika, publicista in raziskovalca alpske arheologije. Zaradi odsotnosti je njegove misli predstavil mag. Martin Šolar, njegov prispevek pa je prav tako kot vsi ostali s simpozija objavljen v časopisu Acta Triglavensia. Med drugim je opozoril, da je bila priprava konvencije o posebnem varstvu Alp dolgoleten proces, v katerem so se usklajevale različne zamisli in interesi. »Spodbudili so ga številni škodljivi vplivi, ki so tedaj pretresali naravno in kulturno podobo alpskega prostora ter ogrožali življenjsko okolje tamkajšnjega prebivalstva,« je spomnil. Na slavnostnem simpoziju sta spregovorila tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar in članica Komisije za varstvo gorske narave PZS Irena Mrak (foto JZ TNP)   O ciljih varstva narave Prizadevanja za Triglavski narodni park kot spodbudo za razvoj sistema varstva narave v Sloveniji je predstavila predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor ter članica strokovnega sveta Triglavskega narodnega parka mag. Jana Vidic, ki se že vso svojo poklicno pot ukvarja z varstvom narave. »Za uresničevanje ciljev varstva narave je potreben družbeno dogovorjen sistem, ki omogoča varstvene aktivnosti. Sistem varstva narave v Sloveniji je nastajal in se je velik del prejšnjega stoletja razvijal vzporedno z nastajanjem Triglavskega narodnega parka pa tudi prav zaradi njega,« je med drugim izpostavila. Pomen Triglavskega narodnega parka za varstvo vrst, habitatov in naravnih vrednot oziroma Triglavski narodni park kot fokus varstva narave in razvoja upravljavskega znanja v Sloveniji je opisal biolog in naravovarstvenik Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. »Triglavski narodni park varuje najpomembnejši del naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti alpskega prostora Slovenije,« je poudaril in dodal, da JZ TNP razvija pomembna znanja za ustrezno upravljanje parka in poglobljeno sodeluje z drugimi sektorji, brez katerih ni mogoče doseči ustreznih razvojnih in varstvenih rezultatov. Pomen kulturne dediščine in tradicionalnih dejavnosti Saša Roškar, etnologinja in konservatorka s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je spregovorila o pomenu parka za varstvo kulturne dediščine. Med drugim je opozorila, da se je odnos do kulturne dediščine v parku v zadnjih sto letih temeljito spremenil. »Če je bila pašna živinoreja najprej najbolj moteč dejavnik varstva, je danes eden od pomembnih gradnikov identitete zavarovanega območja, varstvo kulturne dediščine kot tako pa med poglavitnimi cilji in nameni parka,« poudarja in dodaja, da varstvene institucije namenjajo v zadnjem času poleg normativne vloge veliko pozornosti svetovanju in sodelovanju z deležniki. Ali je razvoj kmetijstva ob ohranjanju njegove strukture utopija ali nujnost, je razmišljal Branko Ravnik, svetovalec za področje kmetijstva v Javnem zavodu Turizem Bohinj. »Pomembno se je zavedati, da je na ta prostor stoletja zelo vplival človek s svojo dejavnostjo,« je poudarja in opozarja na nujnosti razmisleka, kakšna naj bo pot naprej. Pogledi, stališča in pričakovanja so namreč po njegovih izkušnjah različni, odvisni pa so tudi od vloge posameznih deležnikov, ki jo imajo v tem izjemno občutljivem prostoru. Gospodarjenje z gozdovi v Triglavskem narodnem parku je predstavil dr. Aleš Poljanec, gozdar in naravovarstvenik, strokovni vodja Zavoda za gozdove Slovenije, izkušen predavatelj, močno vpet v sooblikovanje načrtovanja upravljanja z gozdom v narodnem parku. Gozdovi po njegovih besedah pomembno sooblikujejo podobo Triglavskega narodnega parka in imajo raznovrsten pomen. Raba gozdov ter načrtno gospodarjenje imata dolgo tradicijo, ki je v stoletjih vplivala na današnjo podobo gozdov in krajine. »Danes gospodarimo z gozdovi trajnostno, večnamensko in sonaravno, prilagojeno režimom zavarovanja. Usklajevanje interesov, podnebne spremembe in omejevanje škodljivih vplivov na gozd pa poudarjajo pomen načrtnega upravljanja gozdov ter so izziv gozdarski stroki in upravljavcu parka,« ugotavlja. Upravljanje z divjadjo v narodnem parku je predstavil geograf in aktiven lovec Miha Marolt, ki je v JZ TNP med drugim zadolžen za varstvo prostoživečih živali. »Upravljanje z divjadjo je v narodnih parkih podrejeno naravovarstvenim ciljem. V sto letih od ustanovitve parka se je upravljanje z divjadjo spreminjalo skladno z družbenimi razmerami. Prvo varstveno območje narodnega parka je največje območje v državi, kjer so populacije divjadi prepuščene naravnemu razvoju,« je med drugim izpostavil. Gorništvo in trajnostni turizem Geografinja, alpinistka in predavateljica na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju dr. Irena Mrak je spregovorila o gorništvu v času dinamičnih okoljskih in družbenih sprememb. Kot ugotavlja, se ljudje vse bolj zavedajo, kako ugodno gibanje na prostem vpliva na zdravje. Naraščanje obiska gora je deloma tudi posledica povečevanja obsega prostega časa in tudi želje po dokazovanju sebe, pri čemer imajo največjo vlogo družbena omrežja. »Zavarovana območja, kot je Triglavski narodni park, so prav zaradi svojega statusa še toliko privlačnejša in zato tudi obremenjena,« opaža. O odgovornem, trajnostnem turizmu pa je predavala Maša Klavora, aktivistka, koordinatorica in direktorica fundacije Pot miru v Posočju. »Le z odgovornim odnosom, medinstitucionalnim in medobčinskim sodelovanjem ter korektnim odnosom med državo in lokalno oziroma regionalno skupnostjo bo turizem skupaj z drugimi področji lahko prava priložnost za trajnostni razvoj v Triglavskem narodnem parku in aktivne domačine ter v oporo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ali raznolikosti zavarovanega okolja,« je med drugim poudarila. Slavnostni simpozij so z glasbenimi točkami popestrili učenci blejske glasbene šole DO RE MI. Varstvo je obstoj Obeleževanje 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, poteka že vse leto pod sloganom Varstvo je obstoj. Ta opozarja, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci ... Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem jubileja je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Slavnostni simpozij je potekal v sklopu slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2023 in 2024. Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Vir: Triglavski narodni park