V marcu 2025 je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organiziralo predavanje z naslovom Gorsko cvetje, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak; biologinja, dogloletna članica PD Vrhnika in planinska vodnica. Ljubiteljem rastlinstva in cvetja se je že predstavila s fotografsko razstavo Rože z naših poti leta 2016, v letu 2023 pa s predstavitvijo rastlinstva, rož in drevesnih vrst na pobočjih Planine nad Vrhniko. Za tokratno predavanje je izbrala iz svoje fotografske zbirke slike gorskih rastlin, ki uspevajo nad gozdno mejo s področja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.
V prvem pasu nad gozdno mejo, ko za drevesa ni več pogojev in ostanejo za nami še zadnji macesni, je najbolj značilno rušje in nizko grmičevje, ki je vmesni pas med gozdno mejo in alpsko trato. Med rušjem na apnencu so rastišča dlakavega sleča na posamičnih področjih z zakisano prstjo pa uspeva tudi rjasti sleč.
Nad pasom ruševja se razprostirajo obširni pasovi alpskih trat. Na platnu je zasijala Begunjščica in seveda kamniška murka, ta čudovita kukavičevka, ki z roza in belim socvetjem ter vonjem privablja metulje na alpskih tratah od Vrtače do Uršlje gore. Spomladi se visokogorska travišča prekrijejo tudi z drugim cvetjem, Zoisovimi vijolicami, raznimi ušivci in svišči.
Malo višje, med skalovjem, uspevajo gorske rože, ki se s svojimi koreninami trdno zasidrajo v skalne razpoke in z barvitimi cvetovi privabljajo žuželke in razveseljujejo mimoidoče - od planik ali očnic, rumenega avriklja, različnih kamnokrečev - sinjezeleni kamnokreč, triglavske rože, triglavske neboglasnice do Zoisovih zvončic.
Tudi melišča so življenjski prostor raznega cvetja. Kdo bi mogel pozabiti vonj sternbergovih klinčkov ob poti čez melišče, ali živorumenega kernerjevega maka, ki s svojim rumenim cvetjem vabi žuželke, kdo bi šel mimo in ne opazil stasitih škrlatno rdečih rapontik na pobočju Tičarice.
Sonji Zalar Bizjak se zahvaljujemo za strokovnost predavanja, saj je vanj strnila znanja biologije in fotografije ter doživetja žive in nežive narave v gorah od študentskih let do danes. Veseli obrazi obiskovalcev v polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so bili dokaz, da smo našli vsak nekaj zase ter ob fotografijah in poslušanju obnavljali in dopolnjevali svoje poznavanje narave in cvetja v naših gorah ter se morda spomnili tudi na doživetja z naših prehojenih poti, na katerih smo prvič občudovali tiste gorske cvetlice, ki so našle prostor v nas samih.
Marija Dolinar |