Flišna obalna pokrajina, ki združuje bogastva in lepote narave, je edinstvena in zato vredna zaščite, je bila naša prva naravovarstvena ekskurzija v letu 2026. Strunjanski polotok skriva mnoge zaklade naravne in kulturne dediščine, čudovite razglede in pestrost rastlinskega in živalskega sveta. Je dragocen košček naše majhne, a lepe obale. Kulturna krajina s še vedno delujočimi solinami omogoča sobivanje narave in človeka. Strunjanski krajinski park, katerega del je tudi morje, se ponaša tudi z najdaljšim odsekom obale, nad katero se vzpenja klif, ki je še vedno aktiven. Park je bil ustanovljen 1990 leta, ustanovili pa sta ga občini Piran in Izola.
Z avtobusom (43 GS in VGN) smo se zjutraj pripeljali do Krkinega hotela, kjer nas je pričakalo še 7 planincev iz Kočevja. Vseh 50 se nas je napotilo po Strunjanski krožni poti do Belega križa, kjer smo imeli malico. Zaradi velikosti skupine je vodja Rozi že na avtobusu predstavila krajinski park. Poudarila pa tudi, zakaj je narava v njem tako pomembna, da jo je bilo potrebno zavarovati, opozorila na kulturno krajino, rastlinstvo in živalstvo, geološke značilnosti ter predstavila solinarstvo. Tudi zgodba o Belem križu je bila zanimiva. Ogledali smo si Mesečev zaliv in se ob čudovitih razgledih na sinje morje in obmorsko pokrajino, med oljčnimi nasadi povzpeli do Belvedera, nato pa se spustili v dolino Dobrava. Tudi tukaj so nas spremljali oljčni nasadi in sadovnjaki ter cvetoča drevesa. V daljavi pa smo občudovali zavarovan drevored sredozemskih borov. Kmalu smo prišli do enih najstarejših solin v Severnem Jadranu, kjer pridelujejo sol na tradicionalen način. Ogledali smo si solna polja, nasipe in kanale. Zanimiva pa je bila tudi predstavitev solin v muzeju. Soline predstavljajo edinstven krajinski moment med kopnim in morjem, med zrakom in zemljo.
Prijetno utrujeni, navdušeni nad morsko pokrajino, polni novih vtisov in spoznanj, smo se potem še nastavljali pomladanskemu soncu in si na obali privoščili pijačo, kavo in nekateri celo tortico. Zbrali smo se iz 8 planinskih društev, najbolj pa me je veselilo, da je bilo med nami kar nekaj mladih.
Zapisala vodja OVGN Dolenjske in Bele krajine, Rozi Skobe
Foto: Rudolf E. Skobe |
Najdi nas na Facebooku
