nedelja, 17. november 2019
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

torek, 9. februar 2010 ob 00:00, ogledov: 1483

Posvet z generalnim sekretarjem Alpske konvencije na MOP

Slovenija je na X. Alpski konvenciji marca 2009 prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji, katere nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor.
To je bil tudi razlog za posvet z generalnim sekretarjem Alpske konvencije, Markom Onido, ki je bil v četrtek 4. februarja 2010 na MOP.
Planinsko zvezo Slovenije sva zastopala varuhinja gorske narave Marija Klofutar in Matjaž Šerkezi. Posvet je potekal oz. je zašel v popolnoma drugo smer kot smo si predstavljali. Kot glavni problem Alpske konvencije v Sloveniji je bila izpostavljena slaba podpora s strani slovenske politike. Žal so se posveta udeležili predstavniki posameznih organizacij in ne stroka, ki se bi problematike lotila s prave strani in s tega vidika je bil posvet brezploden.

Bil bi pa tudi zadnji čas, da Planinska zveza Slovenije začne razmišljati o nekom, ki bi kot strokovnjak z okoljevarstvene problematike zastopal zvezo in s konkretnimi predlogi lahko uspešno vplival tudi na okoljevarstveno politiko. Glede tega smo nekaj let za tujino.

Na posvetu sem pogrešal konkretne predloge v smeri: »Kaj bomo pa MI naredili v zvezi z AK?!« Planinska zveza Slovenije na tem področju naredi veliko, predvsem s programom Varuh gorske narave, ne smemo pa pozabiti tudi na prizadevanja za ekološko vzdrževanje planinskih poti in uporabo okolju prijaznih virov energije v gorskem svetu.

V razmislek pa še poobjava članka dr. Milana Naprudnika (Planinska obvestila, letnik 35, št. 7/8 - 2009, str. 54 - 56):

"ALPSKA KONVENCIJA IN NJENA SEVERNA STENA

Dovolj je bilo že napisanega o pomenu Alpske konvencije kot mednarodni pravni obvezi alpskih držav, tudi o zastojih pri uveljavljanju osmih ratificiranih protokolov, odlašanju priprav preostalih štirih in še in še. O tem smo lahko prebrali tudi prispevke v Obvestilih PZS in Planinskem vestniku. Na skupščini PZS, 23. maja v Trbovljah, je Alpsko konvencijo slikovito predstavil namestnik generalnega sekretarja Stalnega sekretariata Alpske konvencije, slišali smo tudi lepe besede predstavnice ministrstva za okolje in prostor. Načelnica KVGN Rozi Skobe je predstavila dejavnosti PZS in odsekov v PD na področju varovanja gorske narave. Od nje smo slišali javen in jasen poziv, da bi morali v planinskih vrstah bolj odločno uveljavljati status, da PZS dela v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za okolje in prostor. In ta njen poziv me je izzval k naslovu prispevka, kajti severni pristopi so najbolj zahtevni za dosego ciljev - vrhov. Za vzpon preko prek njih sta poleg znanja potrebna pogum in vztrajnost in to velja tudi za »osvajanje« Alpske konvencije s strani PZS in PD. Še posebej v okoliščinah vedno večjega števila obiskovalcev naših gora - v letu 2008 nad 1,5 milijona, na drugi strani pa mačehovskega uresničevanja protokolov s strani odgovornih državnih organov.

DOSEDANJI DOSEŽKI PZS NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA

O tem je bilo že skoraj vse objavljeno, zato le kratek povzetek. PZS je z vidika nalog na tem področju dopolnila Statut PZS, Vodila za delo PZS in PD in sprejela Častni kodeks obnašanja planincev v gorah. Odzvale so se tudi komisije organov PZS in sicer:
- gospodarska komisija že skoraj dvajset let (1991) uspešno uresničuje usmeritev »Naredimo naše gore okolju prijazne« s prehajanjem na čiste vire energije, z gradnjo čistilnih naprav v planinskih kočah, s prenosi smeti v dolino, izdajo publikacije »Planinske koče in varstvo okolja« (2000) in priročnika »Navodilo za čiščenje odpadnih voda planinskih koč« (2003) ...
- komisija za planinske poti pri ekološkem vzdrževanju planinskih poti z urejanjem odvodnjavanja, ukinjanjem bližnjic, ki povzročajo erozijo in drugim,
- komisija za varstvo gorske narave z usposabljanjem varuhov gorske narave in gorskih stražarjev in z izdajo učbenika za njihovo usposabljanje, z vrsto edicij in zloženk o gorskem svetu in varovanju okolja in z plakati o rastlinstvu in živalstvu v gorskem okolju.
V tej bilanci velja poudariti odprto sodelovanje vseh treh komisij in končno tudi etično - moralni vidik skupnih prizadevanj. Ne gre prezreti, da v planinskih vrstah izvajamo programe s področja varstva gorskega okolja že 35 let (prve publikacije imajo letnico 1975), 15 let pred sklenitvijo Sporazuma o varstvu Alp - Alpske konvencije in sprejetja zakonodaje o varstvu okolja v Državnem zboru Slovenije.
Na drugi strani pa je potrebno pokazati na temne madeže. PZS si je prizadevala prispevati delež k uresničevanju ukrepov iz sprejetih protokolov Alpske konvencije, vendar s strani odgovornih državnih organov ni bilo odziva.

Primer: zloženka »Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo« (2005).
PZS je dala pobudo, da bi o Alpski konvenciji informirali številne obiskovalce naših gora. Izdelali smo zasnovo in zaprosili MOP za finančna sredstva. Odgovor je bil naslednji: Pozdravljamo pobudo - finančnih sredstev žal ni. Na razumevanje smo naleteli v Avstriji. V času njenega predsedovanja Alpski konvenciji se je odzvalo zvezno ministrstvo Avstrije za podeželje in gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, sprejelo pobudo in v celoti financiralo 100.000 izvodov zloženke v 4 jezikih.

Primer: Vodnik »Pot Karla in Žige Zoisa« (2007)
KVGN se je odzvala na pobudo predsednika PZS mag. Franca Ekarja za izdajo vodnika. V zelo zahtevnem projektu smo ob sodelovanju raziskovalcev, naravovarstvenikov, botanikov in komisije PZS za planinske poti uspeli pripraviti zasnovo. Po naši oceni bi tovrstno publikacijo lahko ali morali financirati državni organi s področja naravne in kulturne dediščine, PZS pa bi sodelovala kot partner. Na vse vloge PZS za financiranje in po vseh razgovorih na forumih (MOP, Urad vlade za komuniciranje, Sekretariat predsedstva SLO - EU) smo dobili odgovor: Želimo veliko uspeha, financirati žal ne moremo. Vse je padlo na breme PZS.

IN ODGOVOR NA IZZIVE SEVERNE STENE ALPSKE KONVENCIJE

Imel sem priliko delovati na vodilnih položajih v organih Alpske konvencije na mednarodni ravni in že vrsto let sodelujem v planinskih vrstah na področju varstva okolja. Zato si brez zadržkov dovolim predlagati vodstvu PZS - ob vsem spoštovanju za že opravljeno delo, da potegnemo novo smer, čeprav zahtevne težavnostne stopnje. Vse je v naših rokah - širina delovanja že navedenih komisij PZS, odzivnost in pričakovanja planinskih društev in tudi okoliščina, da lahko pričakujemo več podpore programom nevladnih organizacij s strani Stalnega sekretariata Alpske konvencije.
Zastavimo celovit program - zahtevne raztežaje, ne le korake po že uhojenih poteh, kot je dosedanje sodelovanje s planinskimi zvezami sosednje Avstrije in Italije, kjer smo v skupnih projektih planinsko - turističnega značaja le redko naleteli na odzivnost.
Planinski zvezi Slovenije se pri uresničevanju protokolov odpirajo naslednji možni priključki:
SODELOVANJE pri pripravi programov odgovornih ministrstev za uresničevanje ratificiranih protokolov - na osnovi dogovora med organi AK in CAA v februarju 2008 - kar obvezuje planinske zveze alpskih držav, da se odzovejo. Predstavniki CAA in Stalnega sekretariata AK so se dogovorili za skupne aktivnosti na področju planinskih poti in koč, turizma, regionalnih proizvodov in športnih aktivnosti. Dogovorili so se za izdajo brošure, ki bo vključevala prispevke planinskih zvez pri uresničevanju trajnostnega razvoja in varstva Alp. Na teh osnovah so Komisija za planinska pota, Gospodarska komisija in Komisija za varstvo gorske narave v februarju 2009 predložile konkretne predloge za delež PZS za področje urejanja prostora, varstva narave, urejanje krajine, varstva tal, energetike, prometa, gorskega gozda, hribovskega kmetijstva in turizma. Imel sem priliko sodelovati v razpravi o pripravljenih predlogih in dovolim si izraziti oceno, da ni kaj dodati. Izraziti je potrebno le priznanje za »profesionalno« opravljeno delo, na potezi je Upravni odbor PZS, da razpravlja o predlogih in potrka na vrata pristojnih ministrstev.
PROTOKOL TURIZEM je za planinske organizacije (PZS, PD) poseben izziv. Meje so padle, pred 50 leti so bili obiskovalci gora skoraj vsi s planinsko izkaznico, danes je registriranih 53.000 planincev, obiskovalcev gora pa je 1,5 milijona letno. PZS vzdržuje planinske poti, koče, skrbi za varnost in reševanje, izdaja informacije, napotke za varno hojo in gradiva o varovanju gorske narave za vse obiskovalce. Gorski svet pa je vse bolj obremenjen z motornimi vozili, gradnjo gozdnih cest, energetskih in smučarskih naprav, počitniških in turističnih objektov, hotelskih središč in zabavišč. Dovolj podatkov je, da je na tem področju še kako smotrn skupen nastop PZS in TZS, tako kot so za uresničevanje tega protokola pristopili v drugih državah.
Primer Planinske zveze Avstrije:
- PZA je članica delovne skupine »Turizem, okolje in mobilnost«, ki jo je ustanovilo avstrijsko Zvezno ministrstvo za okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, za pripravo programa uresničevanja sprejetih sklepov protokola turizma.
- PZA je pripravila stališča o pomenu turizma, prijaznega naravi, o usmerjanju tokov obiskovalcev, posebej na zavarovanih in mirnih območjih, o sprejemljivih športnih aktivnosti, o prometnih tokovih in o razvojnih možnostih prebivalstva v gorah.

Primer Planinske zveze Nemčije:
- PZN je izvedla posvet »Nov svet v Alpah« na temo pričakovanja in bodočnosti turizma v Alpah, na katerem so s prispevki sodelovali poleg referentov iz planinskih in turističnih organizacij tudi predstavniki lokalnih skupnosti, športnih organizacij in raziskovalci. Delovne skupine so obravnavale naslednje teme: turizem, pohodništvo, dostopnost do gorskega okolja, turno smučanje, zimski vzponi, gorsko kolesarstvo, planinske koče - hoteli ali bivaki.

Primer Planinskih zvez Slovenije, Avstrije - Koroške in Italije - Furlanije Julijske krajine:
Planinske zveze so se že novembra 2005 odločile, da pristopijo k projektu planinsko - turističnega razvoja na mejnem območju na izhodiščih, vsebovanih v večletnem programu dela Alpske konvencije 2005 - 2010, ki za področje turizma, prostega časa in športa poudarja kulturne in družbene dimenzije in odgovornost načrtovalskih, naravovarstvenih, turističnih, planinskih in drugih nevladnih organizacij pri uresničevanju protokola. Sodelujoče planinske zveze so v letu 2007 sprejele naslednje usmeritve:
- nadgradnja planinskih dostopov v tematske poti,
- osveščanje obiskovalcev o naravni in kulturni dediščini območij, po katerih potekajo planinske poti,
- podpiranje pobude za razvoj gorskih zaselkov, na katerih še vztrajajo domačini v partnerstvu s turističnimi organizacijami,
- pripravljanje projekta planinsko - turističnega razvoja (v sodelovanju z organizacijami s področja turizma) omenjenega območja treh držav, zasnova projekta je bila posredovana organom Alpske konvencije, kot prispevek planinskih organizacij k uresničevanju protokola turizem, sledila je finančna podpora. Vodstvo za izvedbo projekta je prevzela Planinska zveza Avstrijske Koroške.

Dovolj argumentov je, da Upravni odbor ponudi roko Turistični zvezi Slovenije in pristojnim ministrstvom.

PROTOKOL PREBIVALSTVO IN KULTURA - PRVENSTVENA SMER

Zakaj prvenstvena?
Ko so alpske države v začetku devetdesetih let razpravljale o področjih Sporazuma, so na prvo mesto uvrstile protokol prebivalstvo in kultura, z argumentom, da je v ospredju predvsem prebivalec - človek in njegove kulturne vrednote. Lepo rečeno, tudi lepo formulirano v osnovnem Sporazumu, vendar brez predstave, kako se lotiti tega protokola. Letno obišče območje Alp nad 100 milijonov obiskovalcev. Pristop k pripravam protokola prebivalstvo in kultura se je odlašal do leta 2006, ko so države pogodbenice sprejele Deklaracijo protokola, ki naj bi konkretneje opredelila načela in smernice. Te so zavest o pripadnosti skupnosti, kulturna raznolikost, življenjski prostor, kakovost življenja in enake možnosti, gospodarski prostor, vloga mest in podeželja. Delovne skupine držav podpisnic naj bi do konca leta 2007 pripravile gradiva za obravnavo v organih Alpske konvencije. K sodelovanju so povabili tudi nevladne organizacije. Uresničevanje protokola bi obvezovalo podpisnice Alpske konvencije za upoštevanje določil tega protokola pri pripravi razvojnih strategij in programov na drugih področjih Alpske konvencije. Po dobrem letu se je marca 2008 izvedla le mednarodna konferenca, na katero so bili povabljeni politiki in raziskovalci alpskih držav, ki so se sporazumeli, da je potrebno poglobiti sprejeto deklaracijo. Objavljen je bil tudi poziv vseh zainteresiranih prebivalcev, društev in lokalnih skupnosti.
V Sloveniji še ni odziva. Po mnenju predstavnika Stalnega sekretariata Alpske konvencije se odpira možnost, da PZS pripravi stališča za uresničevanje tega protokola v gorskem okolju v obdobju 2009 - 2010, ko Slovenija predseduje organom Alpske konvencije. Na temo človek in kultura v gorskem okolju že desetletja prebiramo prispevke v naših planinskih publikacijah. Lahko jih strnemo v naslednja stališča: tradicionalna alpska civilizacija postaja preteklost, prihaja obdobje revitalizacije alpskih območij z razvojnimi spodbudami, ki bodo zagotavljale kakovostno življenje vsemu alpskemu prebivalstvu. Pomembno vlogo pri varovanju narave in gospodarski uspešnosti prebivalstva gre poleg domačinom tudi planincem in drugim obiskovalcem gora. Ti na eni strani prispevajo k varovanju gorskega sveta z odgovornim vedenjem in ravnanjem, na drugi strani pa so obiskovalci gora tudi porabniki proizvodov domačega prebivalstva, s čimer prispevajo k njegovi ekonomski varnosti. V tej preobrazbi na prelomu tisočletja - v obdobju brez meja - je potrebno nameniti posebno pozornost tudi narodnostnim manjšinam in se vprašati, kaj lahko prispevajo planinske organizacije k njihovem uresničevanju v programe čezmejnega sodelovanja.
Nujna je tudi krepitev skupne odgovornosti alpskega in drugega prebivalstva pri ohranjanju kulturnih posebnosti alpskega življenjskega prostora - v ta namen je potrebno spodbujati dialog in sodelovati. Bistvenega pomena je, da alpska mesta in okoliško podeželje zasnujejo skupno strategijo, pri tem upoštevajo prednosti posameznih okolij in obenem zagotavljajo enake možnosti za alpsko in nealpsko prebivalstvo. Dovolj izhodišč za odločanje na Upravnem odboru PZS in klic na Ministrstvo za kulturo, če že nimamo Ministrstva za prebivalstvo.
ZAHTEVNE SMERI, vendar prepričani o vlogi PZS za hkratno ohranjanje gorskega okolja in trajnostnega razvoja, zmoremo obrniti novo poglavje, kot smo jih v 115 letnem delovanju obrnili že večkrat. Pa brez zamere, če sem bil preveč »direkten«."

Matjaž Šerkezi

 

Alpska konvencija (povezava MOP)

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000