sobota, 23. november 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sreda, 18. maj 2011 ob 00:00, ogledov: 3167

Seja Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora (KONSAR) pri CAA

Avtor: Zdenka Mihelič
V soboto, 30. aprila 2011, je v Münchnu potekala letna seja Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora (KONSAR) pri CAA. PZS v tej komisiji zastopa Janez Bizjak, načelnik Komsije za varstvo gorske narave PZS, tokrat pa se je srečanja oz. seje udeležila Irena Brložnik.

Srečanje udeležencev se je začelo v petek, 29. aprila 2011, zvečer z ogledom Alpskega muzeja DAV v Hiši Alpinizma na otočku reke Issar. V prostorih muzeja je bila na ogled tudi zanimiva razstava karikatur na temo planinstva treh različnih avtorjev.

alpines_museum_2005.03_c._fischer_800x600_800
 Hiša Alpinizma, v kateri je Alpski muzej DAV, ter tudi sedež DAV in CAA, foto C. Fischer

V Hiši Alpinizma je naslednji dan potekala tudi celodnevna seja komisije, ki smo se je udeležili predstavniki CAI (Italija), FFCAM (Francija), AVS (Južna Tirolska), PZS (Slovenija), ŐAV (Avstrija), DAV (Nemčija) in CAA. Manjkal je le predstavnik LAV (Liechtenstein). Obsežen dnevni red je poleg običajnih vsebin, kot so potrditev zapisnika predhodne seje, poročanje predsedujočega in predstavnika predsedstva CAA, obsegal še izvolitev predsednika komisije za naslednje mandatno obdobje, aktualne informacije o izvajanju Alpske konvencije - med drugim obravnavo Deklaracije XI. Alpske konfrence o makroregiji Alpe in stališč vodstva CAA do le te, podnebno strategijo in podnebne ukrepe - stališča skupščine CAA od septembra 2010, izobraževanje za področje varstva narave v zvezah članicah CAA, problematiko umeščanja zabaviščnih parkov v alpski prostor, letna poročila posameznih članic in seveda razno. V nadaljevanju podajam kratke vsebinske povzetke posameznih tem.

Za predsednika Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora (v nadaljevanju KONSAR) je bil za naslednja štiri leta imenovan Jörg Ruckriegel, DAV.

Na XI. Alpski konferenci, 8. in 9. marca 2011, na Brdu je bila ob zaključku predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji sprejeta deklaracija o pripravi strategije za ustanovitev makroregije Alpe - analogno strategiji za Baltik in Donavski prostor. Predsedstvo CAA je o tej deklaraciji pripravilo in sprejelo predhodna stališča, dokončna stališča pa bodo sprejeta po razpravi v posameznih zvezah - članicah, ki naj bile opravljene do začetka julija 2011. Sicer pa CAA iniciativo načeloma podpira, saj je ta lahko za Alpe možnost dobiti večji pomen pri EU in s tem boljši dostop do financiranja. Razvoj takšne strategije je daljši proces, ki ga bo CAA nadzirala in aktivno spremljala. Vodilo CAA pri tem bo naprej Alpska konvencija kot pomembna pogodba za trajnostni razvoj Alpskega prostora. Ocenjuje pa, da bi pri širitvi makroregije po programu EU na večji teritorij nastala nevarnost, da bi zunajalpski prostor z njegovimi metropolami in velikimi industrijskimi središči glede na prebivalstvo in gospodarsko moč dominiral v odnosu na dejanski alpski prostor. S tem bi se pomen teritorija Alpske konvencije znatno zapostavil. Trajnostni razvoj hribovskega prostora Alp, predvsem okolice, bi izgubil na prioriteti. Zato predsedstvo CAA opozarja na velik pomen notranje usklajenosti med Alpsko strategijo in Alpsko konvencijo, ki naj bi imela pri tem aktivno vlogo in tvorila vsebinsko jedro ter oporne točke. Prisotni na seji KONSAR smo predhodna stališča CAA do makroregije načelno podprli ob mnenju, da je o njih v okviru posameznih zvez - članic potrebno poglobljeno razpravljati.

V okviru obravnave izvajanja Alpske konvencije smo se seznanili tudi s pismom CIPRA International in CAA predsedniku Odbora za promet, g. Thierry Luisu, v katerem ga kot opazovalci znotraj odbora opozarjajo na vsebino poročila pododbora, ki deluje na področju prometa v urbanih območjih. Kritika se nanaša na oceno, da mnogi elementi poročila ignorirajo duh in vsebino Alpske konvencije. Dobili pa smo tudi informacijo, da so v Italiji problemi z ratifikacijo protokola Promet.

CAA sodeluje tudi v pripravah na Alpski teden 2012, ki bo potekal od 4. do 8. septembra 2012 v Švici, v Poschlavo/Puschlav, Graubünden. V tem okviru bodo 4. in 5. septembra 2012 pod pokroviteljstvom švicarskega okoljskega ministrstva zasedali stalni odbori in 12. Alpska konferenca. Glavna organizacija je trenutno razdeljena na CIPRA, ISCAR, ALPARC ter omrežje občin Allianz v Alpah. CAA bo na Alpskem tednu sodelovala z enim do dvema prispevkoma, po vsej verjetnosti na teme »Umeščanje zabaviščnih parkov v alpski prostor«, »Vplivi klimatskih sprememb na planinske športe« ali »Energijska učinkovitost v kočah«. Povabljeni bodo tudi vsi opazovalci Alpske konvencije. 8.septembra 2012 pa bo tam potekala še skupščina zvez - članic CAA. KONSAR je priprave na Alpski teden obravnavala zgolj kot informacijo, podprla pa je predlagane teme prispevkov in dala nekaj sugestij k primernemu vsebinskemu poimenovanju tedna.

Po predhodni razpravi v zvezah - članicah je skupščina CAA v septembru 2010 sprejela dokument Podnebna strategija in podnebni ukrepi planinskih zvez združenih v CAA. Dokument vsebuje uvodne ugotovitve in razloge za sprejem strategije, v katerih poleg posledic podnebnih sprememb v alpskem svetu navaja še, da poleg globalnih vplivov na segrevanje ozračja ne moremo in ne smemo prezreti tudi planinske dejavnosti z vso infrastrukturo kot so poti in koče ter uporabo prometnih sredstev, med katerimi dominirajo zračna plovila in avtomobili. Izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov je naloga zvez članic. CAA pa se vidi v vlogi motivatorja, koordinatorja in predvsem tudi kot politični glasnik in zagovornik planincev na evropskem nivoju. Nadalje dokument sestavljajo še vsebinski sklopi kot so Strateški podnebni cilji CAA in njegovih zvez članic (strateški cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov), Politični podnebni ukrepi CAA in njegovih zvez članic za zmanjševanje s planinskim športom pogojenega nastajanja CO2 (informiranje in ozaveščanje ter izobraževanje članov, vodnikov, vodstev društev ter druge javnosti, konkretni ukrepi pri izvajanju transporta materiala in obiskovalcev gora,...) in Ukrepi za prilagajanje na posledice segrevanja ozračja v Alpah (poleg ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se morajo planinski športniki in zveze članice CAA pri svoji dejavnosti ukvarjati tudi z nujnim prilagajanjem na spremembe v Alpah, ki so pogojene s segrevanjem). CAA bo v namen ozaveščanja, informiranja in izobraževanja članov pripravila različne vzgojne materiale za različne ciljne skupine in na spletni strani ustvarila informacijsko zbirko primerov "dobre prakse" zvez - članic zato apelira, da ji le te posredujemo.

KONSAR si je že na letni seji 2010 zastavila cilj pripraviti podatkovno banko gradiv in prvi predlog osnutka standarda za izobraževanje za področje varstva narave in okolja do konca leta 2011. Prvi podatki so bili zbrani preko vprašalnikov, na katere smo odgovorile posamezne zveze. V Komisiji za varstvo gorske narave PZS smo podatke aktualizirali pred odhodom na sejo, kjer so bili tudi predstavljeni. V primerjavi z drugimi članicami CAA je po moji oceni osnovno izobraževanje za varstvo gorske narave, t.j. izobraževanje Varuhov gorske narave primerljivo predvsem z izobraževanjem za primerljive profile v DÄV, ŐAV, AVS in CAI. V primerjavi z ostalimi zvezami pa se PZS odlikuje predvsem po vključenosti naravovarstvenih vsebin v izobraževanje različnih ciljnih skupin (npr.: vodniki PZS, markacisti, mladi, različne oblike izobraževanja na nižjih nivojih kot so različne planinske šole,..). Po predstavitvi izobraževanj v posameznih članicah in kratki razpravi smo prisotni na seji sprejeli dogovor, da posebna delovna skupina pri KONSAR nadaljuje z zbiranjem gradiv in opisov izobraževalnih programov ter do konca tega leta pripravi podatkovno banko gradiv in osnutek standarda za izobraževanje za področje varstva narave in okolja v članicah CAA.

Gradnja turistične infrastrukture v Alpah pogosto vstopa z drastičnimi posegi v naravo in pokrajino. Poleg klasičnih naprav kot so smučarske proge, žičnice in hoteli je v preteklih letih opaziti porast naprav z elementi zabaviščnih parkov ali parkov doživetij kot so poletne sankaške proge, plezalni vrtci, razgledne ploščadi, ipd.. Švicarji med nje uvrščajo tudi zavarovane plezalne poti. Te naprave oz. objekti naj bi delovali kot privlačne turistične točke in povečale prihodkovne možnosti žičničarskih podjetij. Pri tem se pogosto degradira podoba pokrajine. KONSAR - Komisija za varstvo narave in urejanje alpskega prostora CAA si je za leto 2011 zadala cilj razviti skupno stališče v CAA vključenih združenj do te problematike. Kot osnova za to bodo uporabljeni podatki in mnenja posameznih zvez članic, ki jih bo delovna skupina dobila na osnovi vprašalnikov in drugih kontaktov.

Na dnevnem redu je bilo tudi poročanje predstavnikov posameznih zvez članic o delovanju na področju varstva narave in okolja v letu 2010. Poročila so bila različno strukturirana tako po vsebini kot po obsežnosti. Nekatera so predstavila celovito delovanje zvez na področju varstva narave v luči zasledovanja ciljev posameznih protokolov Alpske konvencije, druga pa so naštevala tudi število sej,...V razpravi so predstavniki drugih zvez izrazili začudenje ob v našem poročilu podanem dejstvu, da Slovenija ni sposobna sprejeti ustreznega predpisa za omejevanje voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Vsekakor je poročanje pomenilo predvsem izmenjavo dobre prakse, možno pa je bilo razbrati tudi različne pogoje organiziranosti in podpore zaposlenih v zvezah - članicah ter seveda uspešnosti. Za ilustracijo moj prvi vtis (sporočilo načelniku komisije za VGN PZS takoj po vrnitvi s srečanja): »Če velja verjeti poročanju, je v sodelovanju z državo najdlje prišla Avstrija. Predstavnika sem razumela, da je ŐAV neke vrste strokovni servis tudi posameznim resornim ministrstvom. Posebej je poudaril izjemno dobro sodelovanje z Ministrstvom za okolje,.. nisem pa ga utegnila vprašati, če so od države za to tudi finančno stimulirani.«

Pod točko razno smo bili udeleženci seje seznanjeni še s pismom CAA Deželni vladi Tirolske, v katerem je izraženo primerno argumentirano nasprotovanje širitvi smučišč na Piz Val Gronda. V bilateralnem razgovoru sem predstavnika ŐAV seznanila s stališčem PZS do nameravane gradnje vetrnih elektrarn v Energetskem parku Peca. Dobila sem povratno informacijo, da imata odklonilno stališče tudi ŐAV in SPD v Celovcu. Za odklonilno mnenje pa lahko najdemo podlago tudi v stališčih CAA do gradnje vetrnih elektrarn v Alpah iz leta 2006.

ZAKLJUČEK: Aktivno sodelovanje na sejah organov mednarodnih združenj zagotavlja dober obojestranski prenos informacij ter hkrati daje možnost sodelovanja pri oblikovanju skupnih stališč do posameznih skupnih vsebin. Varstvo gorske narave postaja vse pomembnejši del planinske dejavnosti na vseh področjih. To se na srečo začenja opažati tudi v programih posameznih komisij PZS, predvsem v Gospodarski komisiji in v Komisiji za pota. Vsekakor pa bomo problematiko lažje urejali, če bomo kot PZS aktivnejši in prodornejši v odnosu do državnih institucij na vseh nivojih.

Irena Brložnik

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije