Pred začetkom zbora je načelnik KVGN PZS Janez Bizjak, ki je delo načelnika prevzel jeseni 2010, pripravil predavanje o aktualnih naravovarstvenih problematikah, v katerem je skozi osebni pogled na varstvo narave opozoril na nekaj pomembnih stvari. Med drugim na pomembnost doslednega varovanja in ohranjanja narave, da ne zapademo med tiste, ki skušajo naravo izkoristiti in spreminjati. »Kdaj smo se nazadnje odpovedali vožnji do konca doline, ko smo se odpravili v gore?« je načelnik KVGN PZS potrkal na našo vest. Prav tako je opozoril, da še vedno veliko planinskih koč nima čistilne naprave, ki pa bo že kmalu obvezna - brez nje bodo kočo morali zapreti. »V kočah bi se morali pri ponudbi vrniti na skromnost in preprostost, kar je sprejela tudi komisija Mountain Protection UIAA,« je dejal načelnik Bizjak. Predstavil je tudi problematiko vetrnih elektrarn in smučarskih žičnic (ki pod 1500 metrov nadmorske višine nimajo prihodnosti), problematiko vodne oskrbe in hrupa v gorah/naravi (kjer je čedalje več letalskega in helikopterskega prometa, jadralnih letal itd).
V nadaljevanju je v sliki in besedi na zanimiv način predstavil še mednarodni sporazum Alpsko konvencijo, njene začetke, pri katerih je sodeloval tudi sam, protokole in deklaraciji Alpske konvencije, kaj le-ti pomenijo za dejansko delovanje, ter tudi kako zajema Alpska konvencija Slovenijo, kako se nas je že dotaknila in kako sodelujemo v njej.
V poročilu o delu Komisije za varstvo gorske narave PZS v 2011 je komisija izpostavila prednostno delo z nedovoljenimi ali spornimi posegi v gorsko naravo, pripravili so strokovna stališča za predvidene posege ter pripombe in predloge dopolnitev za novo zakonodajo, ki obravnava tudi gorski prostor. Njihove najpomembnejše akcije so potekale v zvezi z gradnjo največjega slovenskega smučišča v Bohinju, vetrne elektrarne na Peci, pri ocenjevanju škode, povzročene z nedovoljenimi posegi v gorsko naravo, pri Nacionalnem energetskem programu Slovenije (predvideni gradnji novih HE na reki Soči in vetrnih elektrarn v Sloveniji), ukvarjali so se z Zakonom o vožnjah v naravnem okolju z motornimi vozili, s kriteriji za dvonamensko rabo nekaterih planinskih poti, traktorsko cesto v Karavankah in s problematiko gorskih kolesarjev in voženj s kolesi po planinskih poteh. Prav tako so se izobraževali, pripravili letak o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, sodelovali pri projektu Okolju prijazna koča, pa na okrogli mizi Udobje v planinskih kočah v Kočevju, na prvi konferenci o planinskem gospodarstvu, v žiriji PZS na mednarodnem festivalu gorniškega filma, pa seveda na mednarodnem področju (v CAA, komisiji za varstvo gorske narave); začeli so pripravljati strategijo varstva narave v slovenskih gorah in se udeležili letne konference Alpske konvencije na Brdu, letne konference CIPRE v Bovcu. Delo KVGN PZS in Alpske konvencije so predstavili tudi na jesenskem zasedanju Državnega sveta.
Prejšnji načelnici KVGN PZS Rozi Skobe se bo komisija zahvalila še posebej - predlagali jo bodo za eno izmed najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije.
V letošnjem letu bo prednostna naloga dokončanje Kodeksa oz. Strategije varstva narave v slovenskih gorah. Pripravili bodo tudi publikacijo Varstvo narave v slovenskih gorah, strokovna stališča do načrtovanja različnih dejavnosti in prostorskih posegov v gorsko naravo, izobraževanja in usposabljanja za varuhe gorske narave, vanje vključili tudi nove vsebine, povezovali se bodo z odbori za varstvo gorske narave po meddruštvenih odborih planinskih društev, sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki bo tokrat organizirana tudi istočasno povsod po svetu; seveda pa bodo tudi ažurno spremljali stanje in nedovoljene posege v gorski prostor ter o tem informirali javnost.
V razpravi, v kateri je sodelovalo veliko predstavnikov in delegatov posameznih odborov VGN MDO PD, so med drugim izpostavili pomembnost predstavljanja pomena in načina varstva narave in gorskega okolja na društvih in planinskih krožkih, izpostavili so vlogo prostovoljcev, izmenjavo izkušenj in znanj, na pomembnost razvoja - to je premika k boljši kakovosti življenja; na blagovno znamko planinstvo, na strokovne potrditve programa VGN, na dosledno označevanje planinskih poti s Knafelčevo markacijo in na pomembnost čimprejšnjega reagiranja na strateški plan o označevanju poti, ki ga je pripravil gospodarski grozd, da bo usklajeno tudi s planinskimi oznakami.
Vse prisotne delegate in goste je pozdravila tudi podpredsednica PZS Slavica Tovšak, ki je pohvalila uspešno delo komisije, skupnega prizadevanja z ostalimi glede dvonamenske rabe planinskih poti ter zaželela vsem uspešno delo tudi v letu 2012.
Zdenka Mihelič Pozdravni nagovor podpredsednike PZS Slavice Tovšak na Zboru delegatov KVGN PZS, 4. februar 2012:
»V imenu Predsedstva PZS vas najprej pozdravljam, čestitam k opravljenemu delu in želim, da se udejani vse, kar ste si zadali za leto 2012. V Predsedstvu PZS se zavedamo, da je dejavnost komisije, odborov na vseh meddruštvenih odborih planinskih društvih in odsekih v PD izjemnega pomena za vse nas in pomena za prepoznavnost planinske organizacije v najširšem okolju. Pohvala so izobraževanja na vseh nivojih, prijela so se po odličnih začetkih in uspehih pod vodstvom Roki Skobe, ki se ji na tem mestu zahvaljujem in čestitam za Naj prostovoljko 2010. Komisija se spopada s številnimi problemi, vezanimi na varovanje gorske narave in nedovoljenimi posegi v gorski svet.
Predsedstvo PZS in upravni odbor ji daje vso podporo in se opredeljuje na podlagi strokovnih utemeljitev, ki so nam podana v razpravo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da iščemo skupni jezik z ostalimi uporabniki naravnega okolja, kot se je npr. izkazalo ob problematiki dvonamenske rabe planinskih poti. Korektno in kooperativno so za isto mizo spregovorili predstavniki Predsedstva PZS, Komisije za planinske poti, Komisije za varstvo gorske narave in Komisije za turno kolesarstvo PZS, gospodarsko interesno združenje pohodništvo in kolesarjenje, slovenske kolesarske pobude, Kolesarska zveza Slovenije. Najdene skupne točke, kot je skupni naravovarstveni interes, skupna želja za omejevanje motornih vozil v naravnem okolju in spoznanje, da obstajajo osnove za nadaljnje sodelovanje, dajejo garancijo za nadaljevanje dialoga med vsemi, ki se soočajo z željo po sistemski ureditvi tovrstne problematike.
Jasno definirani kriteriji oziroma merila za dvonamenske poti bodo v pomoč njihovim upravljavcem in nenavsezadnje tudi uporabnikom. Ko jih bodo potrdile vse pristojne komisije, bodo dobila epilog na seji Upravnega odbora PZS. Velike vrednosti so tudi okrogle mize in tematski posveti z naravovarstveno vsebino, ki se jih lahko udeležuje najširša planinska javnost. V Predsedstvu PZS si prizadevamo nadgraditi spletno stran PZS z navodili, kako ravnati v primeru, da opazimo nedovoljen ali sporen poseg v gorski svet. V načrtu imamo tudi zbrati in javno objaviti smernice CAA, Združenja dežel alpskega loka, s področja varstva gorske narave. Vsem, ki si na vseh nivojih PZS prizadevate za varovanje gorske narave, se še zahvaljujem in želim uspešno delo v letu 2012.«
|