V Annecyju na prvi razpravii je sodeloval tudi Nicolas Evrard, generalni sekretar Evropskega združenja izvoljenih predstavnikov gorskih območij.
Prvo skupno srečanje obeh upravnih odborov drutev na temo makroregije.
(c) Verein Alpenstadt des Jahres
Alpsko mesto leta in Omrežje občin "Povezanost v Alpah" sta organizaciji, v okviru katerih se med seboj povezujejo občine, ki so odločene alpski življenjski prostor oblikovati v skladu z zahtevami trajnostnega razvoja in Alpsko konvencijo v praksi uresničevati na lokalni ravni. Prav tako želita interese manjših občin in mest vključiti v razpravo o Strategiji EU za Alpe, saj ocenjujeta, da je pomembno opozarjati zlasti na različne potrebe občin v Alpah in velikih metropol na obrobju alpskega loka.
Lizbonska pogodba je leta 2009 teritorialno kohezijo znotraj Evropske unije dodala k pomembnim ciljem skupnosti držav, zato se zdi ideja o združevanju evropskih regij v funkcionalne geografske prostore, ki se soočajo s podobnimi izzivi in potenciali, zelo obetavna. Tovrstne makroregije bi lahko zagotavljale rešitve za probleme, ki jih posamezna regija ne bi zmogla rešiti sama. Tudi Alpe so, tako kot Podonavje ali regija Baltskega morja, tisti geografski prostor, za katerega so značilne posebne lastnosti. Razprava o mejah alpske makroregije, njenih ključnih vsebinskih točkah in vlogi Alpske konvencije pri tem se že približno dve leti odvija predvsem v Delovni skupnosti alpskih dežel, Alpski konvenciji, Programu za območje Alp in Evropskem združenju izvoljenih predstavnikov gorskih območij.
|