Delavnico so pripravile Komisije za planinske poti, za turno kolesarstvo in za varstvo gorske narave PZS, vodil pa jo je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše, ki je na delavnici predstavljal tudi Komisijo za planinske poti PZS. Ob vodji delavnice sta sodelovala še Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS, in Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS.
Na začetku delavnice je Tone Tomše predstavil razvejanost planinskih poti, njenih značilnosti ter okvir poteka in vključenosti Planinske zveze Slovenije v pripravo zakona o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, prav tako je predstavil potek priprave kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti, sodelovanje s komisijami PZS ter s Slovensko kolesarsko pobudo. Tomše je predstavil tudi stališče Komisije za planinske poti (KPP) PZS glede planinskih poti za dvonamensko rabo. V nadaljevanju je Janez Bizjak predstavil stališča Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) PZS do dvonamenske rabe planinskih poti, Jože Rovan pa je predstavil Komisijo za turno kolesarstvo (KTK) PZS in turno kolesarstvo kot tako, prav tako pa tudi stališča KTK do dvonamenske rabe planinskih poti in sklepe s srečanja PZS in Slovenske kolesarske pobude.
V razpravi, ki je sledila predstavitvam, so med drugim sodelovali: - Roman Ponebšek, PD Litija; poudaril je, da imajo v njihovem planinskem društvu že ustanovljen turnokolesarski odsek in so izšolali tudi že tri turnokolesarske vodnike. V začetku so se v društvu glede tega pojavljala tudi nasprotovanja, s predstavitvami pa so vsem razložili in pojasnili pomen turnega kolesarstva za dejavnost PD, način vožnje itd., ter v društvu tako ni več nasprotovanj. Ponebšek je zelo pohvalil komisije Planinske zveze Slovenije (KVGN, KPP, KTK), da so ob tej problematiki voženj v naravnem okolju in dvonamenskih rab planinskih poti stopile skupaj in da bodo to reševale skupaj. - Jože Stanovnik, PD Škofja Loka, je razložil, da ima bolj negativne izkušnje s kolesarji na planinskih poteh. Podal je nekaj komentarjev na predloge kriterijev: pri 2. točki (soglasje lastnikov), pravi bo težko dobiti soglasje od posameznega lastnika zemljišča, saj bi bila velika verjetnost, da bi izgubili soglasje še za obstoječe planinske poti. Glede točke 3; pešec ima prednost pred kolesarjem na planinskih poteh) - sam nima takih izkušenj. Meni, da bi morali kolesarji poskrbeti za zvonec na svojem kolesu, da lahko opozorijo svoje približevanje. Pri točki 5 (minimalna širina dvonamenskih planinskih poti) meni, da bi morala biti širina večja od 1,5 metra, saj bi tako zagotovili manj nesreč. Pri točki 11 (označevanje dvonamenskih poti) je poudaril, da je potrebno določiti enotno označevanje, pri točki 13 (vzdrževanje dvonamenskih planinskih poti) pa predlaga, da bi te dvonamenske poti vzdrževali turni kolesarji. Predlagal je tudi, da bi bilo potrebno na območju, kjer je koncentracija turnih in ostalih kolesarjev večja, zgraditi ustrezne kolesarske poligone (primer: poligon na Mariborskem Pohorju) - Fanika Wiegele, PD Laško, je povedala, da je pri njih turistično društvo ustanovilo svoj kolesarski odsek in so tudi označili kolesarske poti. Problem se je pojavil, ker se te poti križajo s planinskimi potmi in kolesarji zaidejo na planinske poti, ki niso namenjene kolesarjenju. Na problematiko jih je že večkrat opozorila, vendar opozoril nihče ne upošteva. - Branko Banovec, PD Sežana, je predlagal označitev kolesarskih poti s prometnimi znaki, tako imajo v Italiji, kjer kolesarji dosledno upoštevajo te označbe. - Tomaž Willenpart, PD Ljubljana-Matica, je omenil, da je bilo od leta 2007 označenih 500 km kolesarskih povezav, za ureditev teh poti pa so bila pridobljena sredstva tudi iz evropskih virov; torej obstaja možnost financiranja iz naslova EU.
Eden izmed predlogov delavnice, ki se je izoblikoval iz razprave, je bil, da bi v problematiko odpiranja planinskih poti za dvonamensko rabo vključili tudi Turistično zvezo Slovenije. Tone Tomše pa je izpostavil še, da je potrebno sodelovati z GIZ (gospodarskim interesnim združenjem) za pohodništvo in kolesarjenje.
Glavni ŠTIRJE PREDLOGI, ki jih je skupina skupaj izoblikovala in podala tudi v poročilu na Skupščini PZS, so:
- Širina poti naj bi bila širša od 1,5 metra.
- Za soglasje lastnikov zemljišč za dvonamensko rabo planinskih poti bo potrebno pridobiti soglasje od združenja lastnikov, ker bo to najverjetneje edina pot za pridobitev vseh soglasij.
- Določiti je potrebno enotno označevanje planinskih poti za dvonamensko rabo.
- Določiti je potrebno, kdo bo te planinske poti vzdrževal in financiral, saj se bo s tem (z dvonamensko rabo planinskih poti) pojavil večji strošek vzdrževanja.
Ob koncu razprave je načelnik KVGN PZS Janez Bizjak še poudaril, da je treba te kriterije in vse dogovore dobro pripraviti, in sicer predno bo država predstavila svoje predloge. Predlaga, da pripravljene kriterije in predloge ureditve problematike (tudi glede označevanja, solastništva, vzdrževanja ...) pripravimo na PZS in jih državi predstavimo vnaprej.
Javna razprava o predlogih kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti poteka (od 8. marca 2012) do 30. aprila 2012. Vse prisotne na delavnici, kakor tudi kasneje na Skupščini PZS, je vodja delavnice Tone Tomše pozval, naj posredujejo svoje pripombe in predloge za kriterije. Komisija za pripravo teh kriterijev bo vse predloge, pripombe in dopolnila pregledala, uskladila ter pripravila končne kriterije za dvonamensko rabo planinskih poti, s katerimi bo Planinska zveza Slovenije nastopala enotno tudi navzven do vseh sogovornikov.
Zapisala Zdenka Mihelič v sodelovanju s Klemnom Petkom
GRADIVO: Predstavitev teme delavnice in stališča KPP, KVGN, KTK PZS (890,78 KB) Turno kolesarstvo (855,96 KB) |