torek, 27. oktober 2020
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

četrtek, 31. maj 2012 ob 00:00, ogledov: 2843

CAA se zavzema za trajnostno energetsko politiko - Seja KONSAR CAA 2012

Avtor: Zdenka Mihelič
V soboto, 12. maja 2012, je v Brunecku na Južnem Tirolskem potekala letna seja Komisije za varstvo narave in urejanje alpskega prostora (KONSAR) Združenja dežel alpskega loka (CAA).
Predstavnik Planinske zveze Slovenije v tej komisiji CAA je Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) PZS, tokratne seje pa se je kot namestnica predstavnika PZS udeležila Irena Brložnik.

Celodnevni seji smo prisostvovali predstavniki CAI (Italija), FFCAM (Francija), AVS (Južna Tirolska), PZS (Slovenija), ŐAV (Avstrija), DAV (Nemčija) in CAA, odsoten pa je bil predstavnik Liechtensteina, LAV. Poleg običajnih točk dnevnega reda, kot so potrditev zapisnika zadnje seje, poročanje predsednika KONSAR in poročanje generalne sekretarke CAA, smo prejeli informacijo o Alpskem tednu 2012, razpravljali o osnutkih stališč CAA do naprav v adrenalinskih parkih in o energetski politiki v Alpah, podali poročila o delovanju na področju varstva narave v zvezah članicah ter se dogovorili še za organizacijo srečanj v prihodnjih letih,

Od zadnje seje v letu 2012 je bila v program dela KONSAR na predlog skupščine CAA vključena še priprava osnutka stališč CAA »Energetska politika v Alpah«. Poleg priprave osnutka stališč do energetske politike je potekalo še dopolnjevanje stališč do adrenalinskih parkov v alpskem prostoru. V okviru lani sprejetega programa dela ni bila realizirana naloga poenotenja okoljskega izobraževanja v zvezah članicah CAA. Naloga se prenaša v obdobje do naslednje seje. Kot stalna naloga ostaja zbiranje in objava primerov dobre prakse posameznih zvez za ukrepe na področju klimatskih sprememb.

V okviru poročanja generalne sekretarke CAA je bila aktualna novica, da je italijanski parlament 5. maja 2012, z izjemo protokola o prometu, ratificiral vse protokole Alpske konvencije. Sicer pa se je njeno poročanje nanašalo še na poročilo delovne skupine pri stalnem odboru Alpske konvencije (AK) na temo »trajnostni turizem«, na makroregijo Alpe, presoje projektov, rezultat presoje projekta vetrnih elektrarn Sattelberg/Südtirol in na reformo postopkov presoj. V krajši razpravi so bila podana mnenja, da približevanje EU poteka počasi, da so morda nekateri protokoli AK že zastareli, da se lahko tudi AK še razvija ....

Z naslovom „Obnovljive Alpe" bo Alpski teden 2012 potekal 5.-8. 9. v mestu Poschiavo (Švica). Končen program naj bi bil dorečen in objavljen do konca maja. Skupno koordinacijo vodi CIPRA. Kot simpozij o obnovljivih energijah bo potekal v 30. paralelnih sekcijah in na zaključnem plenumu. 6. in 7. 9 bo tam potekala seja predsedstva CAA, CAA pa bo izvedla tudi letno skupščino. CAA bo sodelovala tudi z interaktivnim kvizom z večimi eksperti na teme Adrenalinski parki ter gorski športi in klimatske spremembe. Zveze v CAA imajo možnost, da na tržnem prostoru Alpskega tedna predstavijo svoje publikacije z vsebinami, ki so povezane s temami kviza.

V mnogih regijah v Alpah so se v preteklih letih trenda razvijajočega se podeželja opremili z umetnimi adrenalinskimi napravami - objekti v turistične namene. Pri tem se narava in krajina pogosto izrabljata samo kot kulisa, naprave pa so same po sebi postavljene v središče ponudbe. Kot primer so lahko vrvna plezališča, viseči mostovi, razgledne ploščadi ali poletna sankališča, ki se največkrat koncentrirajo v adrenalinske parke in s tem pravzaprav ne pripomorejo k večji ekonomičnosti žičnic in smučišč v poletni sezoni. Istočasno pa se najdejo tudi v takšnih območjih v Alpah, ki so do sedaj obstajala brez tehničnega razvoja, kar zmanjšuje tudi možnosti za različna doživljanja narave.
Stališča in priporočila CAA do gradnje adrenalinskih objektov slonijo na ohranitvi zaprtih območij, na turističnem prostorskem planiranju po načelih trajnosti in omejitvah pri novih objektih. Poleg vprašanj urejanja prostora ter varstva narave in okolja, gre pri tem nenazadnje za etični vidik doživljanja neokrnjene narave, ki mora biti upoštevan pri vseh načrtovanjih. V ospredje se vse bolj postavlja ohranjanje krajine in zahteva, da se pri projektih poleg okoljske sprejemljivosti ocenjuje tudi vpliv na krajino.

Bistvo stališč, ki vsebujejo splošna načela energetske politike in ločene kriterije za rabo posameznih obnovljivih virov energije, pa je naslednje: CAA se zavzema za trajnostno energetsko politiko in za čim hitrejši popoln prehod k oskrbi z energijo iz obnovljivih virov. Poleg gradnje naprav za rabo vetra, vode in sonca so pomembni tudi ukrepi za zmanjšanje skupne porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti. Sprejemljivost za okolje, naravo in krajino kot nujno soglašanje javnosti pri izgradnji obnovljivih energij v Alpah ter pripadajoče distribucijske mreže se lahko z vidika CAA doseže samo s transparentnimi postopki planiranja in izbiro lokacije po načelih trajnostnega razvoja ... Celovito načrtovanje, ki vključuje vse relevantne vidike trajnostne energetske oskrbe na obnovljivi osnovi, morajo odgovorne politične institucije vpeljati čim hitreje. Da bi bila posebna situacija Alp v evropskem kontekstu pravična, se osrednji načrt ne bi smel končati na mejah Alp temveč mora biti izglasovan na evropski ravni v okvirih Alpske konvencije

Stališča do adrenalinskih parkov in do energetske politike bodo po obravnavi v zvezah članicah, obravnavana in sprejeta na jesenskem zasedanju skupščine CAA.

Pomembne informacije predstavljajo tudi poročanja posameznih zvez. Iz njih je možno razbrati, da so kljub dejstvom da so nekatera področja varstva narave v državah drugih zvez zakonsko ustrezno regulirana in nadzorovana, dimenzije nekaterih problemov varstva narave predvsem zaradi razvoja turizma in energetike mnogo večje od problemov v Sloveniji. Čeprav področje varstva narave v drugih zvezah v večini pokrivajo ali strokovni sodelavci ali pa celo strokovni oddelki prostorskega planiranja in varstva narave (ÖAV), je bilo tudi poročilo KVGN po vsebini primerljivo z ostalimi - po moji oceni zaradi dejstva, da so nekateri člani KVGN priznani eksperti za področje varstva narave (delajo pa prostovoljno) ...
Ob podajanju našega poročila sem med drugim izpostavila problem zakona o vožnjah v naravnem okolju, problematiko voženj s kolesi in pripravo kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti v PZS. Dogovorili smo se, da naše kriterije posredujemo KONSAR ter nato le-te na podlagi razprave s Komisijo za gorske športe CAA pristopi k pripravi skupnih stališč CAA do dvonamenske rabe planinskih poti.
Izpostavila sem tudi gradnjo vetrnic na Peci in naše sodelovanje z organizacijami na Koroškem. Problem in njegovo reševanje je širše osvetlil predstavnik ÖAV (ki je hkrati vodja Strokovnega oddelka prostorskega planiranja in varstva narave pri ÖAV). Podal je tudi informacijo, da bodo v ponedeljek, 14. 5. 2012, potekali pogovori na deželnem resornem ministru v Celovcu in da lahko tudi v okviru PZS v kratkem pričakujemo informacijo o rezultatih le-teh ...

Naslednje srečanje KONSAR CAA bo v maju 2013 organizirala ÖAV (predvidoma v Innsbrucku), za organizacijo srečanja leta 2014 pa je zadolžena Planinska zveza Slovenije.

ZAKLJUČEK: Aktivno sodelovanje na sejah organov mednarodnih združenj zagotavlja dober obojestranski prenos informacij ter hkrati daje možnost sodelovanja pri oblikovanju skupnih stališč do posameznih naravovarstvenih problemov.

Irena Brložnik

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000

NAPAKA: ne najdem RSS datoteke...