Osrednja zahteva prometnega protokola Alpske konvencije: okolju prijazen promet v večji meri preusmeriti na železnico. Foto lazytom/flickr.com
|
|
V skupnosti alpskih držav sta bili doslej dve črni ovci: Italija in Švica. Državi se namreč že dve desetletji otepata ratifikacije protokolov Alpske konvencije. 5. maja je v Italiji začelo veljati devet protokolov. Z uspešnim lobiranjem je špediterskim krogom zaenkrat iz ratifikacije uspelo izvzeti prometni protokol. Lobisti namreč zatrjujejo, da bi prepoved gradnje novih avtomobilskih cest na območju Alp pomenila, da se obstoječe ceste ne bi smele več obnavljati, to pa bi predstavljalo tveganje za varnost, pa tudi za gospodarstvo! Prometni protokol bi poleg tega še negativno vplival na konkurenčnost. Italija naj bi bila edina država, ki mora tovor v Evropo prevažati prek gorskih prelazov. Sicer pa bi prometni protokol lahko pospešil sprejetje politične odločitve Italije, da se končno loti preusmerjanja prometa s cest na železnico. Tako danes Italija še naprej spodbuja drage železniške projekte, kot sta projekt gradnje železniške proge med Lyonom in Torinom ali baznega predora pod Brennerjem. Za to, da bi prevoz tovora dejansko preusmerili na železnico, pa ni ne politične volje ne jasne strategije.
Švica pa tako strategijo ima in njena prometna politika celo na evropski ravni določa merila za urejanje področja vsealpskega tovornega prometa. Tako je vsaj ponovno izjavila švicarska zvezna vlada 23. maja v odgovoru na poslansko vprašanje in zato naj Švici protokolov ne bi bilo treba ratificirati. Edino vprašanje je, kaj ovira vzorno Švico, da kot "najboljša v razredu" protokolov ne začne uporabljati kot veljavno pravo.
Viri in več informacij: www.cipra.org/sl (slo), www.umwelt.bz.it/presse/alpenkonvention (de), www.alpconv.org/de/newsevents/press (de), www.parlament.ch/d/suche/seiten/geschaefte (de), http://trasportocommerciale.it/2012/03/26 (it), www.anita.it/news_dettaglio.asp?id=771 (it), www.ilfattoquotidiano.it/2011/11/05 (it).
|