Dopis
Planinske zveze Slovenije Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS ter Ministrstvu
za infrastrukturo in prostor RS
Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo
Kotnikova 5, SI-1000
Ljubljana
mag. Radovan Žerjav,
minister
Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor
Langusova ulica 4, SI-1535
Ljubljana
Zvonko Černač, minister
Zadeva: Vprašanje v zvezi s
koncesijo za graditev žičnic v Bohinjski Bistrici
Spoštovani!
Zeleno gospodarstvo, ki je ena
izmed osrednjih tem pravkar začete Konference Organizacije združenih narodov o
trajnostnem razvoju (Rio +20), v mednarodni skupnosti pridobiva na pomenu. Gre
za temeljni koncept, ki izhaja iz trajnostnega in vključujočega gospodarskega
razvoja, današnjega in prihodnjega vsakdana.
Slovenija ima odlične naravne
danosti za trajnostni (gospodarski) razvoj in nizkoogljično družbo. Bili smo med
državami, ki so sprejele mednarodne obveznosti (na primer Alpsko konvencijo) na
tem področju in različno zakonodajo (na primer Kjotski protokol) vključile v
svoj pravni red.
Gorska območja so tista, ki ob
polarnih območjih, najbolj občutijo podnebne spremembe - če naj bi se povprečna
temperatura v naslednjih letih dvignila za 2º C, se bo ta v gorskih območjih
dvignila za več kot 4º C. V Alpah pa se podnebje spreminja še hitreje in
opazneje kot v evropskem povprečju (vir: http://www.arso.gov.si/soer/alpe.html). Podnebne spremembe se v gorah že dogajajo (vir: Spremenljivost
podnebja v Sloveniji), z njimi se že srečujemo. Z njimi se sooča domače
prebivalstvo, občuti pa ga tudi turizem, ki je v Alpah najpomembnejša
gospodarska panoga. Nič novega ne povemo, če omenimo, da smučarski turizem beleži
že nekaj let zapored izgubo. Dejanski podatki in scenariji prihodnjega razvoja
(vir: Turizem v času podnebnih sprememb) kažejo, da se bo z naraščanjem temperature zimska
sezona občutno skrajšala, saj bo snega manj.
Sredstev podpore so lahko v
turizmu deležne le sonaravne, trajnostne in podnebju prijazne aktivnosti.
Prepričani smo - v času krize še toliko bolj - da ni dobrega razvojnega
projekta, ki bi lahko obšel okoljska vprašanja. Na to na primer opozarja tudi študija
OECD (Abegg, B. et al. (2007): Climate
Change in the European Alps, OECD, Paris,
str. 25-60), ki svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod višino
1500 m.
Spoštovana
ministra,
glede na navedeno vas sprašujemo,
kako so predvideni okoljski vplivi kot posledica dejanskih podnebnih sprememb
(in napovedi v prihodnje) vgrajeni oz. upoštevani v Uredbi o koncesiji za
graditev žičnic med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim Vrhom ter
Slatnikom v Bohinjski Bistrici (Uradni list RS, št. 30/2012, 26. 4. 2012) in
objavljenem Razpisu za podelitev koncesije za graditev žicnic med Bohinjsko
Bistrico in Sedlom pod Malim vrhom ter Slatnikom v Bohinjski Bistrici.
Za vaš odgovor se vam najlepše
zahvaljujemo.
Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije
 ODGOVOR Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 3. 7. 2012 (255,26 KB)
ODGOVOR MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR RS, 13. 7. 2012:
Spoštovani,
v zvezi z vašim dopisom, št. P/289-2012 z dne 27. junij 2012 vam sporočamo, da poznamo študijo OECD, ki svari pred investicijami v smučarsko infrastrukturo pod n.v. 1500 m in druge raziskave, ki se nanašajo na tematiko podnebnih sprememb.
Vendar je v konkretnem primeru predvidene gradnje žičnic iz vloge o zainteresiranosti za graditev žičniških naprav razvidno, da bodo naprave namenjene celoletnemu obratovanju. Torej lažji dostopnosti (tudi osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi) do turistično atraktivnih objektov in naravnih danosti ter najrazličnejšim dejavnostim (pohodništvu, gorskemu kolesarjenju ...), od katerih je smučanje samo eno izmed njih.
Glede na to, da predvidena postavitev žičniških naprav ne bo namenjena zgolj smučarskemu turizmu in da bodo naprave v spodnjem delu smučišča v primeru manj ugodnih zim za smučanje služile kot povezava do višje ležečih žičnic in smučišč, je ministrstvo ocenilo, da je potreba po gradnji žičniških naprav utemeljena ter Vladi RS predlagalo sprejem uredbe.
Liza Poljak
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
odnosi z javnostmi
Langusova 4
1535 Ljubljana
tel.: 01/478-8414
faks: 01/478-8139
e-pošta: liza.poljak@gov.si
Stališče Komisije za varstvo
gorske narave PZS
Stališče Komisije za varstvo gorske
narave (KVGN) pri PZS o načrtih za izgradnjo novega žičniškega in gondolskega
sistema nad Bohinjsko Bistrico
Že poldrugo leto se v medijih občasno pojavljajo napovedi o gradnji novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico. Investitor, podjetje MPM Engineering iz Ljubljane, sicer tudi upravljavec Bohinj Park Eko hotela, svoje načrte promovira kot največje smučišče v Sloveniji.
Obljubljene javne predstavitve projektne dokumentacije še ni bilo, širši javnosti so dostopne le idejne zasnove na satelitskih reliefnih fotografijah Google, intervjuji in časopisni članki.
SKI 2864 Bohinj ne vključuje obstoječega, zaprtega in propadajočega smučišča Kobla, menda zaradi neurejenih lastniških problemov, zato bo za 25 kilometrov načrtovanih prog in gondolski sistem potrebno posekati nerazumno velike površine gorskega gozda in popolnoma spremeniti ekološko občutljivo površje.
Investitor svoje načrte utemeljuje z argumenti, da bodo gondole služile tudi »planinskim interesom«. »Računamo, da se bo poleti veliko ljudi peljalo z gondolo samo na kavo v planinsko kočo, ki bo nastala z obnovo stare karavle«. To nedvomno drži, vendar to niso planinski interesi! Vožnja z žičnico na kavo v »planinsko kočo« ni planinstvo! Zato protestiramo proti tovrstnemu zavajanju javnosti. Še nobena gondola v Sloveniji ni bila zgrajena zaradi planinskih potreb. Smisel planinstva in gorništva je hoja, ne gondolski prevozi čim višje. Zato nas čudi, da celo Meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev v svojem stališču z dne, 14. 03. 2012 ne nasprotujejo novim gradbenim posegom. Čudi nas tudi, da se ob obstoječem Voglu, ki se vsako zimo bori z rentabilnostjo, in zapuščeni Kobli, nihče ne sprašuje o utemeljenosti gradnje še enega bohinjskega smučišča.
Zaradi objektivnejše presoje smo dolžni javnost opozoriti na nekatera dejstva:
- Po nekaj let starem razvojnem konceptu in stališču OECD in mednarodne Komisije za varstvo Alp (CIPRA) vsa alpska smučišča, obstoječa ali načrtovana na višini med 1.500 in 2.000 metri, nimajo zaradi prihajajočih podnebnih sprememb nobene razvojne prihodnosti. Zato je vsako investiranje vanje negospodarno in neutemeljeno. Največje smučišče v Sloveniji bi po skicah investitorja ležalo na višini med 590 in 1.603 metri, kar je vsekakor globoko pod spodnjo mejo evropskih priporočil.
- Investitor trdi, da je območje predvidene gradnje na nekdanjih zaraščenih pašnikih. To ni res! Skice začrtanih smučišč zajemajo le dva opuščena pašnika, za glavnino smučišč pa bo potreben grob poseg skozi stare bukove in mešane gozdove. Izsekavanje gorskega gozda za gradnjo smučišč, ki po kriterijih OECD nimajo prihodnosti, bi predstavljalo tudi grobo kršenje Alpske konvencije.
Ker bodo smučišča poleti namenjena za kolesarske poligone, je argument o revitalizaciji pašnikov zavajajoč. Načrtovani kolesarski park in paša se izključujeta.
Komisija
za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije,
Janez Bizjak, načelnik komisije
Stališče
Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske
Stališče
Predsedstva MDO PD Gorenjske do projekta »Smučišče Bohinj 2864«
Iz gradiva za omenjeni projekt je razvidno, da načrtovano smučišče ne posega v Triglavski narodni park. Ker projekt ne vključuje že obstoječega smučišča Koble, poseg v naravo ne bo majhen. Kljub temu MDO PD Gorenjske ne nasprotuje gradnji smučišča, če bo investitor oziroma Občina Bohinj pridobila soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje in druga potrebna naravovarstvena soglasja. Predvsem bi bilo z izgradnjo smučišča in ureditvijo prog te mogoče uporabiti tudi kot poligon za tekaške proge v zimskem času in kot kolesarske poti za turno kolesarjenje v času letne sezone. Ob trasi smučišč pa bi bilo mogoče urediti proge za ekstremno kolesarjenje. Tako bi pridobili poligon za najrazličnejše aktivnosti v naravnem okolju. Z izgradnjo smučišča in ureditvijo primerne infrastrukture bi pridobili tudi planinci, saj bi bil omogočen lažji dostop do okoliških vrhov. Zahteva MDO PD Gorenjske, PD Bohinjska Bistrica ter PD Srednja vas v Bohinju pa je, da se planinske poti na tem področju ohranijo in v okviru projekta tudi ustrezno vzdržujejo. Sam poseg v okolje pa mora biti skrbno načrtovan in premišljen saj gre vseeno za ekološko občutljivo gorsko področje.
France Benedik,
predsednik MDO PD Gorenjske
|
Najdi nas na Facebooku
ODGOVOR Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 3. 7. 2012