OGENJ V ALPAH 2012 opozoril na nezadostno izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji
Avtor: Zdenka Mihelič
V soboto, 11. avgusta, smo uspešno izvedli akcijo Ogenj v Alpah – 16 prostovoljcev je čez dan čistilo zarast na planini Malo polje, zvečer pa smo dogodek sklenili na Bledu s projekcijo filma Zadnji gorski kmetje v Karpatih, multivizijo Za Alpe ter debato o pomenu Alpske konvencije.
Ogenj v
Alpah vsako leto, drugo soboto v avgustu, opozori na enoten in celovit način
reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi
na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, tudi danes luč z
vrhov in dolin pomeni opozorilo, le da tokrat ne gre za opozorilo pred
pretečo nevarnostjo od zunaj, ampak pred nami samimi. Z letošnjim Ognjem v
Alpah želimo v Sloveniji opozoriti na nezadostno izvajanje Alpske konvencije,
ki v Sloveniji velja že osmo leto.
Zahteve za oživitev Alpske konvencije, ki predstavljajo zaključek
letošnje akcije, najdete v nadaljevanju prispevka.
Akcija Ogenj v Alpah poteka v organizaciji http://www.feuerindenalpen.com/
od leta 1986, od leta 2004 naprej pa je ogenj na simbolični način vsako leto
simbolično zagorel tudi po slovenskih vrhovih (v obliki bliskavic, svečk,
novoletnih kresničk ...). Letošnje leto so drugo leto zapored pri tej akciji
združili moči CIPRA Slovenija, Triglavski narodni park in Planinska zveza
Slovenije. Vsi pa lahko sodelujete še skozi ves mesec avgust, in sicer s simbolnim
načinom prižiga 'ognja' - prižgete lahko npr. svečo, bliskavice fotoaparata
ali novoletne kresničke ... Sodelujoče prosimo, da na vrhu naredijo skupinsko
fotografijo in nam sliko s podatkom, kje ste bili in koliko vas je bilo,
pošljete na e-naslov: slovenija@cipra.org.
Ogenj v Alpah vsako leto na drugo soboto v avgustu opozori na enoten in
celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tako kot so
nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, tudi
danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo, le da tokrat ne gre za opozorilo
pred pretečo nevarnostjo od zunaj, ampak pred nami samimi. Z letošnjim Ognjem
v Alpah želimo v Sloveniji opozoriti na nezadostno izvajanje Alpske
konvencije, ki v Sloveniji velja že osmo leto.
V zavedanju, da so Alpe mednarodno gorstvo, največje v Evropi, so alpske
države že leta 1991 podpisale Alpsko konvencijo, prvo mednarodno pogodbo za
varovanje kakega gorstva v svetu, ki je zavezujoča po mednarodnem pravu.
Slovenija je okvirno konvencijo podpisala leta 1993, ratificirala pa leta
1995, konvencija z vsemi izvedbenimi protokoli pa je v Sloveniji začela
veljati 28. 4. 2004. Nasploh so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja
leta dinamična in proaktivne vloge Slovenije, ki si je, kot mlada država,
pomembne vloge med alpskimi državami še kako želela. V obdobju 1995 - 1998 je
Slovenija dvakrat zapored predsedovala Alpski konvenciji, organizirala je
tudi dve odmevni alpski konferenci, na Brdu pri Kranju in na Bledu. Leta 1997
je bilo v Bovcu na letni konferenci CIPRE International ustanovljeno Omrežje
občin - Povezanost v Alpah, katerega naloga je združevanje občin, ki na
lokalni ravni uresničujejo Alpsko konvencijo. Na ravni zavarovanih območij v
Alpah je bila ustanovljena mreža zavarovanih območij v Alpah ALPARC.
Na žalost pa se vnema iz prvega obdobja ni nadaljevala kasneje. Po letu 2000
je delovanje v okviru Konvencije in za njeno uresničevanje v Sloveniji tako
rekoč zamrlo, k temu ni pripomogla niti ratifikacija vseh protokolov, na
lokalni ravni pa zanjo vedo le v peščici občin, kot so Bovec, Kranjska Gora,
Bohinj, Kamnik in Tolmin. Leta 2009 je Slovenija prevzela tretje
predsedovanje Konvenciji in ga v naslednjih dveh letih tudi zgledno izpeljala
z vrhom v alpski konferenci na Brdu pri Kranju leta 2011.
Na lokalni ravni se je povečalo prizadevanje za prepoznavnost konvencije,
CIPRA Slovenija je s podporo MOP pripravila pregled izvajanja Alpske
konvencije na lokalni ravni v obliki dobrih praks in priročnik o Alpski
konvenciji za občine. V času predsedovanja je imel Triglavski narodni park
poseben program za ozaveščevalne aktivnosti. Pomemben dosežek slovenskega
predsedovanja je tudi oživitev dinarskega procesa, kjer naj bi se po zgledu
iz Alp oblikoval proces enotnega pristopa k zagotavljanju trajnostnega
razvoja dinarskega gorstva. Slovenija je v tem procesu prevzela vodilno
vlogo, kot most med Alpami in Dinaridi. Po koncu predsedovanja so aktivnost
Slovenije na področju Alpske konvencije ponovno zamrle, izvajamo le tekoče
tehnične naloge v okviru sodelovanja s telesi v okviru konvencije, ki so
daleč stran od lokalne ravni.
CIPRA Slovenija in Planinska zveza Slovenije sta pripravili predlog programa
izvajanja Alpske konvencije na lokalni ravni tudi v obdobju po predsedovanju
z željo spraviti Konvencijo med ljudi in po zgledu Avstrije in njeno vsebino
s politične ravni spraviti na realno raven. Alpska konvencija ima namen le v
primeru, da njena določila zaživijo v prostoru in da postane okvir razvojnim
in varstvenim pobudam v Alpah.
Zato za izvajanje Alpske konvencije zahtevamo, da se:
v
njeno izvajanje vključi lokalne skupnosti in zavarovana območja na
območju alpskega prostora ter vzpostavi povezovanje na osnovni regionalnega
sodelovanja za trajnostni razvoj v Alpah, ki se odvija nepretrgoma,
pri
uresničevanju Konvencije zagotovi sodelovanje vseh resorjev in z njimi
povezanih služb, ter da Konvencijo vsi resorji prepoznajo kot priložnost
in ne grožnjo razvoju;
v
sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami ter
drugimi deležniki na pristojnem ministrstvu pripravi vizijo
uresničevanja Alpske konvencije, kot okvir, ki zagotavlja prehod na
nizko ogljično družbo,
opravlja
reden pregled stanja na projektih, povezanimi z vsebinami Konvencije ter
nagradi najboljše,
omogoča
razpise za uresničevanje Konvencije na lokalni ravni, po zgledu
programov Dynalp ali aktivnosti Stalnega sekretariata,
aktivira
točke na lokalnih ravni, ki bodo skrbele za promocijo Alpske konvencije,
te točke se povežejo s sorodnimi temami, kot so center mobilnosti ali
informacijske pisarne (TIC, TNP, PZS, planinska društva ...).
Prepričani smo, da z omenjenimi ukrepi lahko zagotovimo ponovno oživitev
Alpske konvencije ter njen doprinos k novi, trajnostni paradigmi človeka v
Alpah, hkrati pa alpskemu prostoru v Sloveniji pripomoremo k poti iz krize,
ki je nastala kot posledica preživetih, netrajnostnih vzorcev rabe prostora
in delovanja družbenih dejavnosti.