Naloga: Kaja Gartnar: Turizem in hendikep - primer Triglavskega narodnega parka, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2012 (pdf, 109 strani).
Izvleček naloge:
Hendikep in invalidnost - različna izraza, za katerima stojita dva popolnoma drugačna koncepta. Slednji je utemeljen v medicinskem modelu, ki pozornost usmerja na poškodbo/primanjkljaj posameznika, medtem ko prvi, t.i. družbeni model, zagovarja tezo, da je družba tista, ki označuje ljudi s telesnimi »•hibami« kot hendikepirane. Poglavitna težava medicinskega modela leži v njegovem predpostavljanju, da hendikepirane osebe potrebujejo institucionalen način oskrbe, saj sami niso sposobni odločati o svojem življenju. Na podlagi tovrstnih praks se o hend ikepiranih v širši družbi ustvarjajo različni stereotipi in predsodki, ki pogosto vodijo v diskriminacijo omenjene populacije. Slednja se odraža tudi na področju turizma, kjer poglavitno vlogo se vedno igra medicinski model, ki vzrok neudejstvovanja hendikepiranih v turizmu pripisuje njihovim »nezmožnostim«. Kot odgovor tovrstnemu načinu razmišljanja se je pred casom razvil Joncept dostopnega turizma. Le-ta sovpada z načeli družbenega modela hendikepa in se v svetu vse bolj uveljavlja, kar pa žal ne moremo trditi za Slovenijo. Hendikepirane osebe so iz slovenskega turističnega prostora zaenkrat še vedno mnogokrat izločene, na kar nas opozar ja tudi primer Triglavskega narodnega parka. Navkljub dejstvu, da gre za nas edini narodni park, se hendikepirane osebe zaradi informacijske, fizične in storitvene nedostopnosti v njem ne morejo v dovoljšni meri turistično udejstvovati. Zgolj z nekaj prilagoditvami pa bi tovrstnim posameznikom lahko omogočili spodobno turistično izkušnjo, do katere so tako kot vsi ostali v vseh pogled ih upravičeni.
Vir: diplomsko delo |