Namen dogodka Ogenj v Alpah, ki ga mednarodna nevladna organizacija CIPRA obeležuje od leta 1986 vsako drugo soboto v avgustu, je opozoriti na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Naravne in visokogorske pokrajine postajajo vse pogosteje žrtev turizma in energijskega preobrata. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora.
Akcija Ogenj v Alpah 2013 je potekala v soboto, 10. avgusta 2013, ko so CIPRA Slovenija, Triglavski narodni park in
Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Bohinjska
Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik izvedli akcijo odstranjevanja zarasti
na planini Velo polje. Gre za eno najvišje ležečih živih
planin v Triglavskem narodnem parku in predstavlja izjemno kulturno in naravno
krajino. Planina se lahko pohvali z več stoletno tradicijo visokogorske paše
ter izdelave sira in skute. Pašne površine so ves čas izpostavljene naravni
sukcesiji zaraščanja z grmovno in drevesno vegetacijo, saj se planina nahaja na
zgornji gozdni meji. Zaradi upadanja števila živine v zadnjih desetletjih ter
tudi manjšega števila ljudi (pastirjev, pastiric, majeric ter majerjev), ki so
pomenili dodatno delovno silo, se je planina mestoma zarasla. Namen vsakoletne
akcije odstranjevanja zarasti je pomoč tradicionalnemu pašništvu na nedostopnih
planinah, ki je zaradi izjemne kulturne dediščine pomemben segment
edinstvenosti našega edinega narodnega parka. Akcijo so četrto leto
zapored izvedli
naravovarstveni nadzorniki TNP, prostovoljci CIPRE Slovenija in PZS ter
predstavniki agrarne skupnosti.
V soboto, 10. avgusta
2013 zvečer, pa je v okviru akcije potekal filmski večer na prostem v Stari
Fužini. Številni
domačini in obiskovalci Bohinja so si ogledali filma Planšarstvo v Bohinju:
Pašna srenja Studor-Stara Fužina (1979) in Sfinga (2011). Udeležence
so uvodoma pozdravili direktor Triglavskega parka mag. Martin Šolar, predsednik
Cipre Slovenija dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro
Eržen in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Vsi so poudarili, da je
ohranjanje narave pomembno poslanstvo, in pozdravili skupno sodelovanje
različnih organizacij z lokalnim prebivalstvom v skupnih prizadevanjih kot je
tudi akcija Ogenj v Alpah. Gledalce filmskega večera je nagovoril še Tine
Marenče, idejni in tehnični vodja projekta filma Sfinga.
SPOROČILO LETOŠNJE AKCIJEse dotika vpliva velikih projektov na alpsko okolje. Ti se pogosto predstavljajo kot zeleni, četudi je njihov vpliv pogosto vse prej kot okolju prijazen. Smučišča se širijo v višje lege ali iščejo 'zelene' načine zasneževanja, povsod v Alpah se intenzivno vlaga v gradnjo infrastrukture doživljajskega turizma, kot so viseči mostovi, razgledne ploščadi ali adrenalinski parki. Prav tako se v Alpah kar naprej gradijo nove elektrarne, ki so namenjene proizvodnji električne energije iz vodne energije, vetra in sončne energije. Za proizvodnjo novih kilovatnih ur 'zelene' elektrike se žrtvujejo potoki in reke, zaradi pozidave je okrnjena podoba pokrajine. Urejanje dostopa do gorskih območij in gradnja infrastrukturnih objektov za proizvodnjo električne energije se opravičujeta kar z nujno potrebnimi delovnimi mesti. Tovrstni projekti se vse pogosteje pojavljajo na območjih, ki so varstveni status dobila predvsem zaradi svojega neokrnjenega okolja, pokrajinske lepote ali pristnosti izjemnih naravnih vrednot. Zato v nekaterih občinah zaradi ekonomskih vidikov že razmišljajo, da bi obstoječo varstveno zakonodajo zaradi turizma oz. proizvodnje električne energije omilili ali celo odpravili, pri tem pa so s svojim kratkovidnim odnosom mirno pripravljeni sprejeti dejstvo, da bi s tako odločitvijo ogrozili razvoj uspešnih počitniških destinacij z izjemno naravno in visokogorsko pokrajino. Tak razvojni trend je treba obravnavati resno, saj je podobna prizadevanja mogoče že zaznati tudi na parlamentarni ravni. Zato slovenska akcija letos podaja sporočilo, da veliki projekti v Alpah ne smejo ogrožati trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj gorskih območij v teh časih nudi nove razvojne možnosti, ne pa udejanjanje preživetih vzorcev. Žal se dogaja, da ravno v teh kriznih časih prepogosto zanemarjamo vidike trajnostnega razvoja. Eden takih primerov v Sloveniji je predvidena napeljava plinovoda Južni tok skozi Zgornjesavsko dolino.Gorska območja potrebujejo novo razvojno vizijo, ki bi temeljila na človeških virih, upoštevala socialne kompentence, koncept ničelne ali minimalne rasti, lokalnih krogotokov in seveda trajnostni razvoj.
V AKCIJI OGENJ
V ALPAH LAHKO SODELUJE VSAKDO
Vsi lahko sodelujejo v akciji skozi ves mesec
avgust in sicer s simbolnim načinom prižiga 'ognja' na slovenskih vrhovih
(sveča, bliskavica fotoaparata ali novoletna kresnička), s čimer načelno
podprete sporočilo letošnje akcije. Sodelujoče prosimo, da pošljejo fotografijo
s slovenskih vrhov s pripisom, kje so bili, na naslov:
slovenija@cipra.org.
Triglavski narodni park, CIPRA Slovenija, Planinska zveza Slovenije