Mednarodni dan gora 2013: Gore - ključ do trajnostne prihodnosti
Avtor: Zdenka Mihelič
Mednarodni dan gora, 11. december, praznujemo od leta 2003, ko je po uspešnem mednarodnem letu gora 2002 ta dan generalna skupščina Združenih narodov razglasila za poseben dan, namenjen goram. V poslanici Združenih narodov je zapisano: »Mednarodni dan gora je priložnost, da oblikujemo ...«
»... zavedanje o pomenu gora za življenje, osvetlimo tako priložnosti kot tudi ovire pri razvoju gorskih območij in gradimo partnerstva, ki bodo prinesla pozitivne spremembe v svetovnih gorskih in hribovskih območjih.«
Osrednja letošnja tema so »Gore - ključ do
trajnostne prihodnosti«, torej razmišljanja o tem, kako dobrine in
storitve, ki izhajajo iz gorskih območij ključno prispevajo k
trajnostnemu razvoju nasploh.
Gorska območja so zaradi specifičnih geografskih razmer človeku
vseskozi predstavljala na eni strani območja številnih naravnih virov,
po drugi strani pa območja, kjer sta bila njegova stalna poselitev in
preživetje zelo otežena. Poseben pomen svetovnih gorskih območij je tako
leta 1999 prvič opredelil trinajsti člen Agende 21 - »Upravljanje
občutljivih ekosistemov: Trajnostni razvoj gorskih območij« in bistveno
pripomogel k splošnemu zavedanju o potrebi po varovanju in skrbnem
načrtovanju razvoja v gorah. V omenjenem členu je med drugim jasno
zapisano, da dogajanje v gorah posredno lahko vpliva na polovico
svetovnega prebivalstva, zato je nujno posvečati veliko pozornost
naravnim virom v gorskih območjih, posebej vodnim virom in biotski
raznovrstnosti.
Hiter razvoj različnih človekovih aktivnosti tako v gorskih kot
nižinskih območjih, prepoznavanje njihovih negativnih vplivov zlasti na
okolje ter vse večje zavedanje o končnosti naravnih virov, so privedli
do novega koncepta razvoja, to je trajnostnega razvoja, ki naj bi
enakovredno vključeval tako okoljsko, družbeno in ekonomsko komponento
trajnosti. Trajnostni razvoj vključuje takšno rabo naravnih virov, ki
hkrati omogoča izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva in ne
zmanjšuje možnosti za življenje v sedanjosti in prihodnosti. Pri razvoju
človekovih dejavnosti v gorskih območjih, ki so z vidika specifičnih
naravnih razmer okoljsko zelo občutljiva območja, je potrebno večjo
pozornost namenjati prav okoljski trajnosti, kar pomeni, da morajo biti
vse naše aktivnosti v gorah, pa naj gre za tradicionalne (npr. lov,
pašništvo, gozdarstvo) kot tudi novodobne (turizem in rekreacija) čim
manj obremenjujoče za okolje.
V Sloveniji 11 % prebivalstva živi nad 500 m nadmorske višine, torej v
gorskih območjih, in le 0,14 % Slovenk in Slovencev živi nad 1000 m
nadmorske višine, kar jasno kaže na to, da je vsakdanje preživetje na
visokih nadmorskih višinah zelo težko. Po drugi strani pa smo Slovenci
skorajda »odvisni« od zahajanja v gore v prostem času, kar pomeni, da
nas kar 20 % redno obiskuje gorska območja. Če bi se vprašali, zakaj to
počnemo, bi najbrž našli široko paleto odgovorov, pa vseeno kar nekaj
raziskav na temo motivov obiskovanja gora kaže, da je na prvem mestu
sicer želja po fizični aktivnosti, takoj za njo pa uživanje v mirnem in
ohranjenem naravnem okolju, kar cenimo kot eno največjih vrednosti naše
države.
Dejstvo je, da tradicionalni dejavnosti človeka v gorah - pašništvo
in lov - v zadnjih desetletjih vse bolj prehitevata turizem in
rekreacija. Prav slednja je z vidika hitrega razvoja najrazličnejših
aktivnosti za načrtovalce trajnostnega razvoja gorskih območij največji
trn v peti, saj že dolgo ne ge več zgolj za tradicionalne oblike
gorništva (hoja, plezanje, turno smučanje), ampak se morajo soočati z
vedno širšim naborom aktivnosti, ki so posledica hitrega razvoj tako
opreme kot tudi znanj o gibanju na prostem. O njihovih vplivih na krhko
in občutljivo gorsko okolje pa vsaj na začetku lahko bolj ali manj
ugibamo.
Dandanes je eden največjih izzivov, s katerimi se srečujemo pri
trajnostnem razvoju gorskih območij, predvsem množičen obisk, ki je na
eni strani problematičen z vidika varovanja gorskega okolja, po drugi
strani pa zagotavlja bodisi preživetje ali vsaj dodaten vir zaslužka za
prebivalce številnih svetovnih gorskih območij in seveda tudi pri nas.
Poleg množičnosti, ki že sama po sebi prinaša številne negativne
pritiske na gorsko okolje, le to obremenjuje tudi navade, ki jih
obiskovalci gora s seboj prinašamo od doma. In če je v preteklosti
veljalo, da so v gore zahajali predvsem lovci, nabiralci in
raziskovalci, ki so bili vajeni preživeti v človeku manj prijaznem
gorskem okolju, se je to v zadnjih desetletjih popolnoma spremenilo.
Današnji obiskovalec slovenskih gora zahteva dobro označene poti, ki so
zlahka dostopne po urejenih cestah, možnost poklicati na pomoč tudi iz
najbolj zakotnih predelov in predvsem v planinskih kočah dobiti oskrbo
popolnoma primerljivo hotelu petih zvezdic v dolini. In povprečni
današnji obiskovalec visokogorskih območij po svetu zahteva zelo
primerljive reči - današnje »odprave« so vse bolj primerljive »all
inclusive« turističnim aranžmajem, kjer je v poplavi vseh možnih
ugodnosti in uslug edina omejitev le še nebo ali kot bi rekli Angleži
»only sky is the limit«.
Naj bo ob letošnjem praznovanju dneva gora tako v naših
mislih kot tudi v dejanjih predvsem spoštovanje gorskega okolja, morda
nabor idej, kako obvarovati mir v gorah, ki ga tako zelo iščemo in
cenimo in hkrati tudi spoštovanje tistih, ki v gorah živijo iz dneva v
dan, bolj ali manj trajnostno.
Irena Mrak, načelnica Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije