sobota, 21. september 2019
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

torek, 4. avgust 2015 ob 11:30, ogledov: 6248

Ste videli apolona?

Avtor: Matej Ogorevc
Komisija za varstvo gorske narave poziva obiskovalce gorskega sveta, da se pridružijo akciji Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS), ki je pred leti začelo akcijo obveščanja o srečanjih oz. najdbah metulja apolona v naših gora.

Rdeči apolon (Parnassius apollo) je eden izmed najbolj prepoznavnih, a žal tudi najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Sloveniji. Pri nas ga lahko opazujemo le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.

Iskanje rdečega apolona je zaradi njegovega strmega in nedostopnega življenjskega prostora velikokrat zelo težavno. Zato je Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije pred leti začelo akcijo obveščanja o srečanjih (najdbah) tega prelestnega metulja naših gora. Tako se s prošnjo o obveščanju o srečanjih z rdečim apolonom obračajo tudi na vse obiskovalce gora. V ta namen so v sodelovanju s PZS izdali tudi zloženko.

Če vidite apolona, lahko to sporočite DPOMS. Fotografijo metulja, skupaj s podatki o lokaciji in datumom opažanja, posredujte na elektronski naslov info.metulji@gmail.com.

Metulj je aktiven prav v času glavne poletne planinske sezone, zato upamo, da bomo s skupnimi močmi dobili čim boljše podatke o razširjenosti apolona pri nas.

Življenjski prostor rdečega apolona so suha skalnata pobočja in melišča, kjer uspeva hra nilna rastlina gosenic bela homulica (Sedum album). Gosenica se iz jajčeca izleže zgodaj spomladi in se hrani z mladimi poganjki homulice. Proti koncu pomladi se gosenice zabubijo in v začetku junija se že pojavijo prvi metulji. Večinoma se pojavljajo od druge polovice junija do sredine avgusta. Radi obiskujejo cvetoče rastline, predvsem različne osate in druge košarnice, ki so bogat vir nektarja.
 
Rdeči apolon je bil včasih razširjen v precej večjem delu Slovenije kot danes. Tako je bil še ob koncu 19. stoletja razširjen na Šmarni gori, v Škofjeloškem hribovju in na Šmarjetni gori pri Moravčah. Zelo pogost je bil tudi v Kamniški Bistrici in na Kumu. Že v začetku 20. stoletja se je območje njegove razširjenosti začelo krčiti; tako je postopoma izginil iz Zasavja, nato pa še iz Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Ohranile so se le populacije v zahodni Sloveniji, v dolini Tople pod Peco in na Golteh. Tudi na zadnjih dveh lokacijah pa metulja v zadnjih dvajsetih letih nismo več opazili.
 

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000