Varuh narave – glas narave za skupno dobro vseh nas
Avtor: Manca Ogrin
V sredo, 5. aprila 2017, je Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki jo sestavljajo predstavniki Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije, na novinarski konferenci na sedežu Lovske zveze Slovenije v Ljubljani javno podpisala Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave. V skupini sodeluje tudi Zveza tabornikov Slovenije, ki se je na novinarski konferenci s podpisom uradno pridružila Skupini nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.
Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj javno
podpisala Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju
narave
Ministrstvu za okolje in prostor se s Predlogom za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave
predlaga vzpostavitev instituta varuha narave, ker predstavniki Skupine
nevladnih organizacij za trajnostni razvoj menijo, da obstaja potreba
po neodvisnem institutu za varovanje koristi narave, kot jih opredeljuje
obstoječa zakonodaja. Glede na pravno podlago, ki jo ponuja 159. člen
Ustave RS Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj predlaga,
da se vzpostavi institut varuha narave kot samostojni institut varuha
okolja in narave.
Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač,
je uvodoma predstavil delovanje skupine nevladnih organizacij za
trajnostni razvoj, ustanovljene leta 2009 na pobudo Lovske in Ribiške
zveze Slovenije, pozneje so se pridružile še Planinska, Turistična,
Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije, na današnji novinarski
konferenci pa uradno tudi Zveza tabornikov Slovenije. Skupina nevladnih
organizacij za trajnostni razvoj, ki šteje več kot 200 tisoč članov, že
od leta 2011 sodeluje na področju trajnostnega razvoja ter skupnega
prizadevanja za varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar
posledično pomeni tudi ohranjanje naravne sestave združb v sklopu teh
ekosistemov.
Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave
je nastal na Planinski zvezi Slovenije, vse organizacije pa želijo s to
pobudo določiti, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se lahko vsak
državljan v Sloveniji udeležuje planinskih pohodov, čebelarjenja, lova
in drugih aktivnosti v naravi. S tem institutom se želi vzpostaviti glas
narave, ki se sama ne more braniti pred vsemi posegi in aktivnostmi v
njej, hkrati pa bo varuh narave lahko tudi ogledalo vsem organizacijam,
ki izvajajo aktivnosti v naravnem okolju, ter bo pomagal pri opozarjanju
na nepravilnosti v naravi in težave, s katerimi se srečujemo pri svojih
dejavnostih.
"Pobuda, s katero želimo
izoblikovati varuha narave, ki jo bomo podpisali in naslovili na
Ministrstvo za okolje in prostor, da bi v Zakon o ohranjanju narave dala
tudi inštitut varuha narave, je prava pot – podobne rešitve so poiskali
tudi v tujini –, da najdemo nekoga, ki bo v imenu tistih, ki ne morejo
skrbeti za svoje okolje, torej prebivalcev gozda, poskrbel za to, da bo
tam mir in da se bomo lahko vsi svobodno gibali po gozdu in ga
uporabljali," je poudaril mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je skupino vodil do konca marca. "Varuhinja
človekovih pravic varuje naravo skozi prizmo pravice človeka do lepega,
zdravega okolja, neokrnjene narave, tudi vode, mi pa želimo varovati
tistega, ki ni varovan – to je žival, ki ima pravico do svojega
življenjskega prostora. Skozi to prizmo je zrasla in se razvijala ideja o
varuhu narave," ga je dopolnil novi predsedujoči, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije.
Predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, je povabil tajnika ZTS Matica Stergarja,
da se Zveza tabornikov Slovenije s podpisom uradno pridruži Skupini
nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Sledil je javni podpis
Predloga za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave s
strani predstavnikov članic Skupine nevladnih organizacij za trajnostni
razvoj.
Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave so podpisali predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, podpredsednik Kinološke zveze Slovenije mag. Branislav Rajić, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, tajnik Zveze tabornikov Slovenije Matic Stergar in glavna sekretarka Turistične zveze Slovenije Karmen Burger. (foto Manca Čujež)
Javnemu podpisu Predloga za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave
ter pristopnemu podpisu Zveze tabornikov Slovenije je sledila kratka
predstavitev aktualnih tem vsake izmed organizacij članic Skupine
nevladnih organizacij za trajnostni razvoj:
Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je v imenu Planinske zveze Slovenije, ki
aktivno deluje na področju planinarjenja in tudi turnega kolesarjenja
in se zato pri svojem delu pogosto srečuje z Zakonom o ohranjanju narave,
znova opozoril na problematiko vožnje z motornimi vozili v naravnem
okolju, saj je oktobra 2016 na Ministrstvo za okolje in prostor RS
naslovila pobudo, na katero še ni bilo odziva. PZS v svojem stališču
podpira ohranitev ureditev, kjer je vožnja s kolesi po planinskih poteh
urejena skladno z Zakonom o planinskih poteh, opozarja na nesorazmerno
ureditev glob za prekrške (161. in 161.a člen), ki za vožnjo z vozili na
motorni pogon določa nižje globe kot npr. za vožnjo s kolesi, ter
izpostavlja, da je treba nadzoru omejitvam vožnje v naravnem okolju,
predvsem pri vožnji z motornimi vozili, nameniti več pozornosti, saj se
pojavljajo pogoste kršitve.
Predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl,
je predstavil zahtevo RZS po čim hitrejši dolgoročni ureditvi
problematike kormorani ribe, na katero je 29. 3. potekala tudi seja
Odbora za kmetijstvo DZ R Slovenije, kjer so razpravljajoči poslanci
potrdili nujo po ustrezni ureditvi problema. Drug pereč problem za
ribiče pa je še vedno nerešeno vprašanje dvojne finančne obremenitve
posameznih ribiških družin – plačevanje za izvajanje ribiškega
upravljanja (osnovna dejavnost) in plačevanje vodnega povračila za
stoječe vode. Ta obremenitev je za RD, ki so volonterske organizacije,
prevelika. V kolikor se ne bo pojavila razumna rešitev dvojnega
plačevanja, lahko tako stanje pripelje do ukinitve posameznih RD, ne
zaradi slabega upravljanja voda, ampak zaradi stečaja.
Tajnik Zveze tabornikov Slovenije, Matic Stergar, je napovedal Nacionalno konferenco o prostem pristopu k naravi.
Kot pravi, taborniki že stoletje živijo z naravo in v naravi. Je njihov
drugi dom, njihov raziskovalni laboratorij in tempelj, je kraj, kjer
preživijo največ prostega časa. V njej izpolnjujejo svoje poslanstvo.
Kar vzamejo, se trudijo večkrat povrniti. Tudi v letu 2017 se ne bodo
ustavili pri spodbujanju družbe k obiskovanju narave – nadaljevali bodo s
svojimi aktivnostmi pod imenom Gremo v naravo! Tokrat s spodbudo
za začetek širše družbene kampanje na temo prostega pristopa k naravi.
Zaznavajo težnje, za katere menijo, da ne vodijo v pravo smer, zato
želijo prispevati k spremembi toka dogodkov na način, skladen z
njihovimi vrednotami. V ta namen načrtujejo Nacionalno konferenco o prostem dostopu do narave, predvidoma v prvi polovici junija 2017.
Podpredsednik Kinološke zveze Slovenije, mag. Branislav Rajić,
je predstavil Kinološko zvezo Slovenije, ki združuje 119 društev,
klubov in organizacij, v katere je združeno 10000 lastnikov psov z nekaj
več kot 18000 psi. Kot pravi, je skrb za čistopasemsko vzrejo psov je
nerazdružljivo povezana s skrbjo za naravno okolje, saj se večina
skupnih aktivnosti človeka in psa odvija v naravi. Narava je najmočnejša
planetarna sila, ki pa pred človekom današnje dobe potrebuje
zagovornika. Zato so se v KZS odločili pristopiti k današnji pobudi, ker
menijo, da Zakon o ohranjanju narave, čeprav je dober, potrebuje
dopolnitev v smislu uvedbe instituta Varuha narave in na področju dviga
kazni za onesnaževanje narave zaradi vožnje z motornimi vozili v
naravnem okolju. Meni, da moramo skrbno ravnanje z naravo in v naravi
okrepiti tudi v zavesti ljudi, predvsem mladine in tistih, ki čutijo in
izražajo posebno pripadnost naravnemu okolju. Mednje
vsekakor sodijo kinologi, ki si med ostalim prizadevajo, da ljudje s
psi preživijo čim več časa v naravi in čim manj na kavčih.
Glavna sekretarka Turistične zveze Slovenije Karmen Burger
je predstavila vlogo turističnih društev pri razvoju turizma v naravnem
okolju. Kot pravi, postaja predstavljanje narave v svetu in tudi v
Sloveniji vse bolj pomembna dejavnost, zato je Turistična zveza
Slovenije (TZS) skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, Planinsko
turistično zvezo Slovenije, GIZom za pohodništvo in kolesarstvo ter
ostalimi deležniki pred leti razvila študijo o razvoju tematskih poti.
Za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in turistov,
prispevek k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju,
učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispevek k razvoju
turistične in ekološke zavesti ljudi TZS organizira maja meseca
tekmovanje za najboljšo tematsko pot pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna 2017.
Projekt spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju,
ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s
turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega upravljanja s
turistično destinacijo, kot tudi specializacija v zeleno ponudbo.
Udeleženci tekmovanja so lahko vse tematske poti v Sloveniji; kulturne,
etnološke, naravoslovne, poti po zavarovanih območjih, gozdne poti …
Poti tekmujejo v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju,
vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti oz.
interpretaciji posamezne poti. Trem najlepše urejenim tematskim potem bo
TZS podelila priznanja na svečani zaključni prireditvi Moja dežela lepa in gostoljubna, ki bo 17. oktobra v Kranjski gori v okviru dogodka Dnevi slovenskega turizma.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je
predstavil pomen ohranjanja medovitih dreves. Kot pravi, si Čebelarska
zveza Slovenije že vse skozi prizadeva za ohranjanje narave in biotske
pestrosti in s tem tudi čebel. Posebno pozornost namenja promociji in
sajenju avtohtonih medovitih rastlin zlasti drevesnih vrst. Uspešno že
nekaj let sodeluje z Zavodom za gozdove Slovenije in v aprilu bodo
skupaj z njimi vsem slovenskim osnovnim šolam in vrtcem podarili sadike
medovitih dreves lipe. Na ta način že mlade ozaveščajo o pomenu
ohranjanja naše naravne krajine. Le z ohranitvijo čebel in našega
naravnega okolja si lahko zagotovimo namreč čisto, zdravo in zeleno
prihodnost.
Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač,
je ob aktualni razgrnitvi letošnjih načrtov, ki že drugo leto po vrsti
predvidevajo drastična povečanja odvzema nekaterih vrst divjadi,
predvsem jelenjadi, opozoril na nestrokovne podlage pri sprejemanju
letnih lovsko upravljavskih načrtov za letošnje leto ter na dolgoročne
posledice predvidenega povišanega odstrela jelenjadi, ki ima lahko za
populacijo jelenjadi nepopravljive posledice. Letošnje povečanje
utemeljujejo predvsem na popisu objedenosti mladja drevesnih vrst
izvedenem v letu 2014. Če se ne spuščamo v nedoslednosti pri izvedbi in
tolmačenju rezultatov raziskave, je dejstvo, da sta od takrat gozdove
dobesedno preoblikovala žled in lubadar, vendar to v osnutkih odvzema
sploh ni upoštevano. Predvideno povečanje načrtovanega odstrela rodnega
dela populacije bi zato pomenil hiter in globok poseg, po katerem se
jelenjad ne bi opomogla še vrsto let.
Na novinarski konferenci so bili prisotni predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, podpredsednik Kinološke zveze Slovenije mag. Branislav Rajić, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, glavna sekretarka Turistične zveze Slovenije Karmen Burger, tajnik Zveze tabornikov Slovenije Matic Stergar in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Najdi nas na Facebooku
.jpg)
Manca Čujež
