NOVICE  

Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, ki vodi Stalni sekretariat konvencije od julija letos, je poudarila izjemno vlogo Alpske konvencije v današnjem času; pred 28 leti napisana besedila konvencije in protokolov niso le izjemno aktualna, temveč so bila vizionarska, saj promovirajo trajnostni razvoj, ki ga danes šele poskušamo bolj natančno opredeliti skozi cilje trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Alpska konvencija je tako primer dobre prakse udejanjanja trajnostnih ciljev, ključne značilnosti pa je predstavila Živa Novljan.

Jože Papež, član slovenske delegacije v Platformi PLANALP, ki je pripravila 7. Poročilo o stanju Alp, je najprej predstavil delovanje platforme. 7. poročilo o stanju Alp je bilo potrjeno na XV. Alpski konferenci v okviru Innsbruške deklaracije. Obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti izpostavlja potrebo po večjem vključevanju različnih deležnikov v proces obvladovanja tveganj, ne le institucionalnih. Odgovornosti za obvladovanje naravnih nevarnosti naj bi prevzemalo tudi prebivalstvo, kar pa je treba razviti in podpreti z novimi pristopi ozaveščanja in sodelovanja. Okrepiti bi bilo treba tudi sodelovanje med sektorji in službami tako na nacionalni kot lokalni ravni, dobre prakse s tega področja pa razširjati. Podnebne projekcije kažejo na to, da bodo vremenski dogodki v prihodnje izrazitejši, kar je treba vključiti v procese obvladovanja naravnih nevarnosti ter v sektorske politike. V prihodnje je treba več pozornosti nameniti tudi premisleku o izločanju rab, ki so v območjih naravnih nevarnosti, zlasti tam, kjer naravne strukture, npr. varovalni gozdovi lahko prevzamejo svojo zaščitno vlogo, ali tam, kjer je opustitev rabe oz. preselitev cenejša za družbo kot dolgoročno vzdrževanje zaščitne grajene infrastrutkure. Čeprav Alpska konvencija obsega le tretjino Slovenije, pa so njene ugotovitve, priporočila in usmeritve dobrodošle tudi za druge dele države.

Podnebne spremembe so ena največjih groženj današnji družbi, pri čemer so njeni učinki v gorskem svetu izrazitejši. To pomeni, da se bomo v prihodnje pospešeno srečevali s številnimi novimi pojavi, tudi novimi oblikami pojavov, ter naravnimi nesrečami. Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje je predstavil podnebne projekcije za Slovenijo, ki kažejo na to, da bodo prihodnji izzivi na področju obvladovanja podnebnih sprememb še izrazitejši. Temperatura bo še naprej naraščala, pričakuje se, da bo konec stoletja temperatura za 1-6 stopinj Celzija višja; segrevanje bo v vseh letnih časih in v vseh regijah, več bo vročih dni, manj hladnih in ledenih; rastna doba se bo podaljšala, fenološke faze bodo zgodnejše; povečala se bo višina padavin, število dni s padavinami pa se bo zmanjšalo, pogostejše bodo srednje intenzivnejše padavine na vzhodu; pričakovati je povečanje pogostosti ekstremnih nalivov; pričakuje se povečanje izhlapevanja in vodnega primankljaja; obdobja s snežno odejo bodo krajša - po nižinah po pesimističnem scenariju ne bo več snežne odeje, na najvišjih vrhovih pa se pričakuje skrajšanje s 6 na 3 mesece; pričakuje se povečan pretok rek, zlasti v SV Sloveniji, a tudi povečano letno napajanje podzemne vode.

Za dodatno osvetlitev tematike obvladovanja tveganj naravnih nevarnosti in samorefleksije, kje smo, so povabili k razgovoru goste, Srečka Šestana z Uprave RS za zaščito in reševanje, Damijana Urankerja z MOP - Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Damijana Baruta iz Občine Logatec, poveljnika civilne zaščite Logatec, v razgovoru pa sta sodelovala tudi Roberto Bertalanič in Jože Papež. Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je izpostavil vlogo lokalnega znanja: lokalno prebivalstvo v gorskih območjih je poznalo naravne mehanizme in je razvilo zaščitno obnašanje, danes pa se vaška naselja spreminjajo zaradi česar se marsikje povečuje ogroženost. Zagotoviti bi bilo treba tudi večje povezovanje med občinami in tako preseči njihovo razdrobljenost.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor/Alpska konvencija