sreda, 29. junij 2022
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

ponedeljek, 23. maj 2022 ob 12:30, ogledov: 337

Planinski vestnik o zakladu Alp, o vodi

Avtor: Matej Ogorevc
V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Pogovarjali smo se z Markom Lukićem (1969), ki je danes direktor družinskega podjetja; je sočasno, tako v športnem plezanju kot v alpinizmu, dosegal status športnika mednarodnega razreda, kar takrat ni uspelo nikomur drugemu.

V sredici Z nami na pot vas vabimo v deželo sv. Jurija - Šentjur z okolico; na Resevno, Žusem, Rifnik nad Šentjurjem in k Sv. Uršuli nad Dramljami.

Pišemo o letošnji volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, o novi poti treh dežel Juliusa Kugyja, o doživetjih in spominih, o želji po trekingu v Himalaji in kako je tam v Nepalu avtor zbolel za covid-19, humoreska razbije stereotipe o Čehih, zanimiv pa je tudi članek o pastirskih psih - varuhih črede pred velikimi zvermi.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, vzgoja (o mikrobioloških pasteh v gorah), zdravje (kako po prebolelem covid-19 nazaj v kondicijo), novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija in v spomin.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Vode v ALpah

INTERVJU
Marko Lukić

PLANINSKI SPOMINI
Hribi še beli so, rože pa že cveto

Z NAMI NA POT
Dežela sv. Jurija

DOŽIVETJE
Veter, sneg in nekaj peska

DOŽIVETJE
Himalaja ni hotela

VZGOJA
Mikrobiološke pasti v gorah

SOBIVANJE
Varuhi črede pred velikimi zvermi

ZDRAVJE
Postopnost je ključna

KOLUMNA
Bi Alojz Knafeljc narisal markacijo, če bi poznal Instagram

SKUPŠČINA
Rovanu še drugi predsedniški mandat

PRIZNANJA
Vrhunski dosežki na vseh ravneh

POTI
Nova pot treh dežel Juliusa Kugyja

HUMORESKA
Kako sta Slovenca razbila stereotipe o Čehih

SPOMINI
Riti

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


planinska_trgovina_pzs_186x130
 
 
 Moč gore

Gora ni nora, nor je, kdor gre nepripravljen ali slabo opremljen gor. Za nekatere je gora tempelj, svetišče, kot je v intervjuju (Planinski vestnik 2/2022) izjavil Matjaž Jeran. V zadnjih, vedno bolj hektičnih časih pa je gorski svet za številne novonastale hribovske adrenaliste postal poligon, športni park za sproščanje negativne energije, notranjih napetosti, kompleksov in podobnih frustracij. Ne vem, koliko boljši, zadovoljnejši, olajšani in bolj sproščeni se vrnejo v dolino in kako dolgo traja prerojenost, ki jo dosežejo, če se dovolj potrudijo. Jaz, odvisno od intenzivnosti doživetja, bolje živim na ta račun dva do štiri dni, včasih tudi dlje, lažje prenašam neprijetne situacije in uspešneje brzdam slabo voljo.

Če pogledaš goro, vidiš mrtvo kamnito tvorbo, ki ji je vseeno, če po njej leze človek, ki občuduje njeno obliko, silhueto na večernem žarečem nebu ali steno, ožarjeno s svetlobo vzhajajočega sonca. Enkrat hvali njeno kompaktno in razčlenjeno steno, drugič preklinja krušljivo skalo, potoke dežja, ki v kaskadah lijejo po steni in ga hočejo odplakniti, ali se jezi na plazove, ki grozijo, da ga bodo spotoma odnesli v globino. Včasih ga je na smrt strah in obžaluje, da se je dal zapeljati temu kupu kamenja, včasih uživa in vriska v lepoti gibanja. Človek ne razmišlja o njeni mrtvi brezbrižnosti, o tem, da ne premore ničesar drugega kot kamnino, iz katere je nastala, in da obstaja brez lastne želje in krivde. Podoba gore je odvisna od tega, kako jo človek vidi - vse temelji na njegovi domišljiji in čustvih, ki mu jih vzbuja.

Popolnoma mrtev svet, a tako lep, da ga človek občuduje, se zaljubi vanj, se vrača, ga snubi, nagovarja in mu odpušča, kadar ga napodi v dolino. Gora ni tam zaradi človeka, sploh nima vzroka, da bi bila tam, a kljub temu obstaja zaradi igre narave in njenih zakonov. Človek goro personificira po svoji meri, doživlja jo po svojih občutkih, vidi jo, kakor mu velevajo čustva.
Podobno je z vremenom. Nevihta ne izbruhne zato, da bi planincu ali alpinistu zagrenila življenje, tudi veter ne piha z namenom, da bi prevrnil ali odpihnil človeka. In sonce ne pripeka zato, da bi se bahalo, koliko mehurjev je naredilo na občutljivi koži. Vsi ti pojavi so rezultat naravnih zakonov in pika. Kdor jih sprejme in vsaj površinsko razume, bo lažje shajal s hribi.

Pravi hribovc obožuje mrtev kup kamenja in se vedno znova vrača. Je zasvojen z gorami, odvisen od njih? Ali lahko za nekoga rečemo, da so gore njegova droga? Mogoče, na neki način lahko. Toda kemične substance, ki jih imenujemo droge ali mamila, povzročajo naš psihični in fizični razkroj, medtem ko za gore tega ne moremo trditi, prej nasprotno - krepijo nas. ...
Dokler mi bo spomin deloval, ne bom pozabil razgleda s Cime Fradusta, 2939 m, v Palah di San Martino, na katero sem pribrzel nekega popoldneva. Pod menoj se je razprostirala gola kamnita puščava, lepota s tako izrazno močjo, da sem v trenutku pozabil na slabo voljo zaradi fotoaparata, ki je ravno tisto jutro odpovedal. Pač ne bom mogel posneti jezerc, pet ali šest smaragdnih očesc, ki so poživljala to impresivno pustinjo. Prevzetost nad negibno veličastnostjo pod menoj mi še danes, po nekaj letih, vznemiri utrip.


Mire Steinbuch
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije