ponedeljek, 26. februar 2024
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

petek, 17. marec 2023 ob 12:30, ogledov: 1303

Velikonočnica je simbol varstva narave Boča #video

Planinsko društvo Poljčane | 
Avtor: Barbara Gradič Oset
Kratek dokumentarni film o velikonočnici obeležuje že desetletja prizadevanj za varstvo narave na širšem območju Boča, Haloz in Donačke gore, kjer se nahaja 32 zavarovanih območij. Prav zaradi pestrosti živalskih in rastlinskih vrst je vključeno tudi v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000. Med najbolj znanimi vrstami je velikonočnica, ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost. Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času okoli velike noči.

Štajerski Triglav - bogati gozdovi in suhi travniki

Na območju Boča, Haloz in Donačke gore prevladujejo bukovi gozdovi, na posebnih rastiščih pa najdemo toploljubne združbe hrasta z gabrom in javorja na pobočnih gruščih. Na suhih travnikih so pogoste tudi kukavičevke, poznane tudi kot divje orhideje. Med živalskimi vrstami Nature 2000 ima območje ustrezne razmere za življenje hroščev (alpski in bukov kozliček, brazdar, močvirski krešič, rogač, škrlatni kukuj), metuljev (črtasti medvedek), netopirjev (dolgokrili netopir, mali in veliki podkovnjak, širokouhi netopir, veliki navadni netopir), dvoživk (hribski urh) in rakov (navadni koščak).

velikonocnica_Foto_Matej_Vrani___002_(foto Matej Vranič)

 

Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa. Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.

Prizadevanja poljčanskih planincev za ohranjanje velikonočnice

Med rastlinskimi vrstami Nature 2000 je simbol območja velikonočnica, predstavnica dobro ohranjenih suhih travišč. Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi v širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največji, danes pa le še najbolj znani slovenski populaciji velikonočnice. Njeno cvetenje je vsako pomlad dobro medijsko pokrito, še posebej so nanjo ponosni tamkajšnji planinci iz Planinskega društva Poljčane, ki so tudi ključni akter varovanja velikonočnice. Na stotine prostovoljnih ur članov PD Poljčane je bilo že porabljenih za vzdrževanje infrastrukture na Bočki ravni, za skrb za ohranjanje nahajališč ter usmerjanje obiskovanja v času cvetenja. Že vrsto let tako s svojimi aktivnostmi skrbijo, da bi se velikonočnica ohranila.

Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila. O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji. Nahajališča v Sloveniji predstavljajo zahodni rob sicer bolj kontinentalnega območja zemljepisne razširjenosti. V zadnjih desetletjih je kljub velikim naporom za varstvo in ohranjanje slovenskih nahajališč opažen upad številčnosti populacij.



Kratek dokumentarni film Velikonočnica - Simbol varstva narave Boča je delo naravoslovnega fotografa, režiserja in producenta Mateja Vraniča.

 

 

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije