Ljubitelji narave smo na
naravovarstvenem izletu Planinskega društva Vrhnika obiskali Krajinski park
Debeli rtič, ki se nahaja na koncu Ankaranskega polotoka.
V prvem delu izleta smo
se sprehodili skozi drevored vedno zelenih cipres v Zdraviliškem parku Rdečega
križa Debeli rtič in skozi osrednji
del med občudovanjem stasitih cipres, mogočnih dreves alpskega in črnega bora,
macesnov, lip in javorjev, ki krasijo in hladijo v poletni vročini področje zdravilišča, prišli do jugozahodne
obale. Med grmovnicami in trajnicami smo se vrnili do plaže zdraviliškega
kompleksa in občudovali prepadne stene flišne obale, kjer se je razraščala
in rumeno cvetela brnistra. Skozi arboretum, park donatorjev, kjer so posajena
raznovrstna sredozemska sadna drevesa in grmi oleandrov, češmina ter pušpana,
smo med vonjem po sivki in smilju po vhodnem drevoredu zapustili
Zdraviliški park in se podali na del panoramske poti, med urejene vinograde v barvah sveže zelene
in uživali ob pogledu na morje in
Tržaški zaliv.
Po kolovozu ob robu
vinogradov smo prišli do parkirišča Lazaret, kjer se nam je pridružila Ana, naravovarstvena
nadzornica v krajinskem parku, ki nas je vodila po morski poti skozi Krajinski
park Debeli rtič, ki je bil ustanovljen leta 2018 na pobudo Občine Ankaran. Mimo kampa
Ministrstva za notranje zadeve smo krenili na pot ob vinogradih, ki prekrivajo
večino kopnega predela krajinskega parka, in pod senco obmorskih borovcev nad
strmo flišno obalo opazovali vabljivo, a še hladno morje. Spustili smo se do
abrazijskega spodmola na obali, ki ga je oblikovala erozijska moč vode, vetra
in kopnega. Stik morja in kopnega je tu ohranjen v naravni obliki ter je zaradi
svoje izjemnosti zavarovan kot naravna
vrednota.
Osrčje parka je flišni klif Debeli rtič z naravnim morskim obrežjem, ki je
viden z morske strani. Klif je navpična, strma, kamnita obala iz različno debelih stisnjenih plasti peščenjaka, muljevca in laporovca,
ki so nastale v globokem morju pred nekako 50 milijoni let. Fliš, kot takšno
zaporedje plasti imenujemo, je po
nekaterih ocenah debel do 600 m. Na
razgledišču na punti, ki je zavarovano z
ograjo, smo se razgledovali po lepo vidnih skladih podvodnega grebena, kjer
plitvo morje z veliko svetlobe omogoča rast podvodnih alg in travnikov z morsko travo cimodocejo, da
tu lahko živijo redke ogrožene vrste, kot so morski konjiček, leščur, korale,
opažena pa je tudi glavata kareta. Krožna pot nas je vodila nazaj med
vinograde, kjer je sonce pripekalo, a je vetrič prijetno hladil in nam je prijala tudi senca v gozdiču puhastega hrasta,
ki je nekoč prekrival celoten polotok. Mimo kampa ministrstva smo se vrnili na parkirišče v Lazaretu.
Odpeljali smo se do
Ankarana in se sprehodili po lesenih podestih nad travišči sredozemskega
slanega travnika, ki je edini tovrstni v Sloveniji in eden redkih na vzhodni
jadranski obali. Je zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena in vključen
v območje Nature 2000 zaradi posebnosti morskega obrežja, ki je nizko,
muljasto, vlažno in plitvo ter kot tako
izrednega pomena za številne ptice in različne ogrožene vrste rastlinstva. V zalivu
Sv. Katarine smo se gospe Ani Hace zahvalili za kvalitetno vodenje po
krajinskem parku, si skupaj ogledali še školjčne sipine, imenovane tudi
pokopališče školjk, ki še nimajo naravovarstvenega statusa, četudi so školjčne
sipine v Evropi zelo redke. Med
sproščenimi klepeti smo zadovoljni sedli
na avtobus, ter z zadnjimi pogledi skozi okno zapustili Ankaranski polotok.
Še pridem še. In se v
zelo zgodnjem jutru sprehodim čez, v meglice zavit, slani travnik. Šla bom
skozi vinograde, morda bo srna tam nemoteno
mulila travo in šla bom sedet pod tiste bore nad klifom, nato pa se bom prav
počasi še enkrat sprehodila čez vso neokrnjeno lepoto Krajinskega parka Debeli
rtič, za marsikoga na novo odkritega bisera lepe Slovenije.
Zapisala: Marija Dolinar
Fotografije: Kolenc A.,
Kos D., Kržmanc S.
|