torek, 17. september 2019
POIŠČI
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

torek, 20. november 2012 ob 00:00, ogledov: 3740

Alpski teden 2012 in skupščina Združenja planinskih zvez alpskega loka

Avtor: Zdenka Mihelič
Glavna vprašanja, ki si jih je tretji Alpski teden 2012 zastavil, so bila: Do kakšne mere so Alpe obnovljive? Na katerih obnovljivih virih lahko Alpe gradijo svojo prihodnost? Kako lahko trajnostno prihodnost oblikujemo na podlagi preteklih izkušenj in znanja?
V švicarskem Poschiavu/Valposchiavu od 5. do 8. septembra potekal Alpski teden 2012 z naslovom Obnovljive Alpe. Alpskega tedna 2012, sestanka Združenja za reciprociteto (7. 9. 2012) in Skupščine Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA (8. 9. 2012) so se udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije:
- Herman Berčič, član raziskovalne skupine PZS,
- Damjan Omerzu, podpredsednik Mladinske komisije PZS,
- Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi in koordinatorica mednarodnih aktivnosti PZS.
Alpskega tedna se je udeležila tudi Marjeta Keršič Svetel, članica KVGN PZS, na Alpskem tednu pa je bila v vlogi podpredsednice CIPRE International.

Sestanka Združenja za reciprociteto (7. 9. 2012) in Skupščine CAA (8. 9. 2012) se je udeležil predsednik PZS Bojan Rotovnik, ter tudi Damjan Omerzu in Zdenka Mihelič.

Prvič v zgodovini Alpske konvencije je bila Konferenca držav članic sočasno z Alpskim tednom. S tem, da sta bili obe prireditvi v letu 2012 sočasno v Poschiavu, je švicarsko predsedstvo poslalo tudi signal, da bi se morale države in organizacije, ki se ukvarjajo z alpskim prostorom, povezati. Alpski teden organizirajo sicer številne opazovalke Alpske konvencije.

Organizatorji so prepričani, da se je v Poschiavu razvil nov duh vsealpskega in čezmejnega sodelovanja. Da bomo lahko uspešni, se mora sodelovanje osredotočiti na specifične cilje, predvsem na gospodarsko, socialno in ekološko obnovo alpskega prostora z jasnim poudarkom na trajnostnem razvoju. Tema alpskega tedna - »Obnovljive Alpe« - je povabila k odkrivanju bogastva možnosti za obnovljivost Alp. V Poschiavu je bilo to organizirano tako, da so udeleženci možnosti odkrivali skupaj s tamkajšnjimi prebivalci in strokovnjaki iz vlade, uprave, znanosti in civilne družbe.

Pic_Campasc_6_9_2012_fotoZM_314p_mRazlog za izvedbo Alpskega tedna v letu 2012 v Poschiavu (desno): dolina Valposchiavo je odličen primer, kako regija išče nove možnosti razvoja. Pa ne le zaradi inovativnih načrtov in projektov, temveč tudi zaradi sodelovanja s sosednjimi regijami v Italiji. Med drugim so bili predstavljeni številni projekti in organizacije, sočasno so potekala številna predavanja, seminarji, predstavitve na stojnicah. Alpski teden je bil dogodek, kjer so se srečevali znanstveniki, politiki, okoljevarstveniki in ljudje, ki živijo in delajo ali pa tam preživljajo proste dni. 

Alpski teden 2012 je potekal v okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji. Na Alpskem tednu so se srečali tudi člani raznih združenj, tako so pripravili letno konferenco Omrežja občin "Povezanost v Alpah", 50. sejo Stalnega odbora Alpske konvencije in XII. Alpsko konferenco, na kateri so se alpski ministri in ministrice za okolje trudili določiti smernice za skupno alpsko politiko.

Alpski teden je skupna prireditev velikih alpskih mrežnih organizacij in nevladnih organizacij. Organiziran je v sodelovanju z Mednarodno komisijo za varstvo Alp (CIPRA), Omrežjem občin "Povezanost v Alpah", Mednarodnim znanstvenim odborom za raziskovanje Alp (ISCAR), Mrežo zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) in Clubom Arc Alpin (CAA).

Programsko je bil Alpski teden zasnovan tako, da so si v treh delovnih dneh sledila predavanja, okrogle mize in delavnice, ves čas pa so bile na ogled tudi stojnice različnih organizacij, iz posameznih držav, ki se ukvarjajo z obravnavo alpskega prostora. Izbrana vsebina na Alpskem tednu je v bistvu izhajala iz sprejete Okvirne konvencije, sprejetih izvedbenih protokolov in deklaracij, ki so jih države podpisnice sprejemale od leta 1991 do 2009. Ti protokoli so bili naslednji: Protokol urejanje prostora in trajnostni razvoj, Protokol varstvo narave in urejanje krajine, Protokol hribovsko kmetijstvo, Protokol gorski gozd, Protokol turizem, Protokol energija, Protokol varstvo tal,  Protokol promet, Deklaracija o prebivalstvu in kulturi, Deklaracija o podnebnih spremembah in Akcijski načrt za podnebje v Alpah.

Na tej osnovi so si sledile obravnave. V prvem dnevu je bilo v okviru Simpozija »Obnovljive Alpe« govora o tem, kako naj učinkovito razbremenjujemo naravo, kakšni so izzivi na poti do CO2 nevtralnosti, kakšno naj bo varstvo podnebja in kakšne so perspektive za dobro življenje. Predstavljen je bil primer Vorarlberga, ki je na poti k avtonomni oskrbi z V dolini Poschiavo je zelo dobro poskrbljenost za trajnostno mobilnost, foto Zdenka Miheličenergijo. Predavanje na temo »Trajna sreča« je ponujalo odgovor na vprašanje kako ustvariti kakovostno življenje v zavarovanih območjih. Nadalje so bile obravnavane »Perspektive in izzivi za hribovsko kmetijstvo«, zanimiv projekt »Anti-Ageing za Alpe«: mladina moč sodelovanja s predstavljenimi možnostmi za sodelovanje mladih na različnih primerih. V predavanju »Novo upravljanje v alpskih območjih«, so bili predstavljeni kritični pogledi na tekoče čezalpske procese upravljanja in ideje o nujnosti obnove upravljanja Alp ter možne strategije. Poleg navedenega so bile v okviru širše teme »Mobilnost v Alpah« ali kako lahko premostimo ovire, predstavljene nove poti za spodbujanje trajnostnega javnega potniškega prometa in prometnih sistemov. Dan se je zaključil z zanimivo predstavitvijo multivizije »Za Alpe«.

V drugem dnevu so bila predstavljena majhna in srednje velika podjetja, ki naj bi bili pomembni dejavniki za gospodarsko, družbeno in okoljsko obnovo v alpskem prostoru. Z »Novo urbanizacijo v Alpah« naj bi posegli v mobilnost in dinamiko urbanih življenjskih slogov. Tu so strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanje kakšen je vpliv gorskega podnebja in kakšna so tveganja za novo urbanizacijo v Alpah. V nadaljevanju so bila predstavljena »Znanstvena spoznanja o gorskem svetu kot skupni dobrini«, kjer so bili ponujeni odgovori na vprašanje kako lahko znanstvene strokovne revije prispevajo k obnovi Alp. Naglašeno je bilo sodelovanje mladih »Young Voice - New Vision«, v posameznih projektih, ki se nanašajo na obnovljivost Alp. Posebej je bilo izpostavljeno alpsko prebivalstvo, še zlasti novi prebivalci gorskih območij, ki naj ustvarijo nove podjetniške pobude. Projekt »ALPSTAR« je razkrival poti k nevtralnim Alpam z možnimi pristopi za področje energije, turizma, prometa in prostorskega načrtovanja. Zanimivi so bili tudi pedagoški pristopi posameznih institucij oz. visokih šol v okviru raziskovalnega projekta »Šole v alpskem prostoru«. Posebno pozornost je zbudil prispevek »Valposciavo oblikuje svojo trajnostno prihodnost«. Drugi dan se je zaključil s predstavitvijo prispevka »Čezalpski tovorni promet: Nove rešitve«, kjer so strokovnjaki odgovarjali na vprašanje kako lahko vzpostavimo trajnosten in okolju prijazen čezalpski prometni sistem.

Tretji delovni dan se je pričel s predstavitvijo Modelnega projekta »Sinergije v podeželskem prostoru« in nadaljeval s »Trajnostnim znakom za hribovska gorska območja: Zelena snežinka«. Med pomembnimi prispevki tega dne so bili tudi tisti, ki so se nanašali na »Energetsko učinkovite stavbe in naselja«, »Svetleče Alpe - Svetlobno onesnaženje v Alpah« ter »Alpske krajine prihodnosti«. Pri slednjem so si strokovnjaki zastavili temeljno vprašanje ali postavljamo svoje vizije na kocko. Razprava je tekla tudi o menedžerjih in njihovi vlogi pri uveljavljanju regionalnih politik, kar se je posebej nanašalo na Švico. V ta sklop je bilo uvrščeno tudi predavanje »Postopki kmetijske rabe za ohranitev biotske raznovrstnosti in odpiranje kulturne krajine«. Posebna pozornost je bila namenjena tudi alpinizmu v povezavi s podnebnimi spremembami. Zaključek je pripadal sklepnemu plenarnemu zasedanju, kjer so razpravljavci odgovarjali na vprašanje »V kolikšni meri so Alpe obnovljive«?

Ob koncu lahko sklenemo, da je bil celoten Alpski teden nadvse uspešno organiziran, vsebinsko bogat in raznolik s številnimi odmevnimi predstavitvami, z obilico propagandnega in študijskega gradiva ter vzpostavljenih mednarodnih povezav. Prav tako lahko ocenimo, da je bila Slovenija zgledno zastopana in tudi preko PZS ustrezno predstavljena.

Skupščina Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA - kratek povzetek najpomembnejših sklepov:
•    angleščina je sedaj drugi uradni jezik CAA (tudi na predlog PZS),
•    planinske zveze bodo same delale uradne prevode v svoj jezik,
•    komisije CAA se bodo lotile področja dvonamenske rabe planinskih poti,
•    rezervacijski sistem v planinskih kočah ni če čisto razjasnjen, vsi pa so načeloma ZA,
•    planinske zveze alpskega loka se pripravljajo na izkaznice s črtno kodo,
•    skupščina CAA bo leta 2013 v Sloveniji in sicer 14. 9 .2012.

Udeleženci Skupščine Združenja planinskih zvez alpskega loka, foto Zdenka Mihelič
Udeleženci skupščine Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA

Pripravili Bojan Rotovnik, dr. Herman Berčič in Zdenka Mihelič

Foto Zdenka Mihelič

Fotogalerija

 Foto Zdenka Mihelič

 Foto Zdenka Mihelič1 / 20

 Foto Zdenka Mihelič2 / 20

 Foto Zdenka Mihelič3 / 20

 Foto Zdenka Mihelič4 / 20

 Foto Zdenka Mihelič5 / 20

 Foto Zdenka Mihelič6 / 20

 Foto arhiv Zdenke Mihelič7 / 20

 Foto Zdenka Mihelič8 / 20

 Foto Zdenka Mihelič9 / 20

 Foto Zdenka Mihelič10 / 20

 Foto Zdenka Mihelič11 / 20

 Foto Zdenka Mihelič12 / 20

 Foto Zdenka Mihelič13 / 20

 Foto Zdenka Mihelič14 / 20

 Foto Damjan Omerzu15 / 20

 Foto Zdenka Mihelič16 / 20

 Foto Zdenka Mihelič17 / 20

 Foto Zdenka Mihelič18 / 20

 Foto Zdenka Mihelič19 / 20

 Foto Zdenka Mihelič20 / 20

 
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Natura 2000