Alpski teden 2012 in skupščina Združenja planinskih zvez alpskega loka
Avtor: Zdenka Mihelič
Glavna vprašanja, ki si jih je tretji Alpski teden 2012 zastavil, so bila: Do kakšne mere so Alpe obnovljive? Na katerih obnovljivih virih lahko Alpe gradijo svojo prihodnost? Kako lahko trajnostno prihodnost oblikujemo na podlagi preteklih izkušenj in znanja?
V švicarskem Poschiavu/Valposchiavu od 5. do 8. septembra
potekal Alpski teden 2012 z naslovom Obnovljive Alpe. Alpskega tedna 2012, sestanka Združenja za
reciprociteto (7. 9. 2012) in Skupščine Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA (8. 9. 2012) so se udeležili tudi
predstavniki Planinske zveze Slovenije: - Herman Berčič, član raziskovalne
skupine PZS, - Damjan Omerzu, podpredsednik Mladinske
komisije PZS, - Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za
odnose z javnostmi in koordinatorica mednarodnih aktivnosti PZS. Alpskega tedna se je udeležila tudi Marjeta Keršič Svetel, članica KVGN
PZS, na Alpskem tednu pa je bila v vlogi podpredsednice CIPRE International.
Sestanka Združenja za reciprociteto (7. 9. 2012) in Skupščine CAA (8. 9.
2012) se je udeležil predsednik PZS Bojan Rotovnik, ter tudi Damjan Omerzu in Zdenka Mihelič.
Prvič v
zgodovini Alpske konvencije je bila Konferenca držav članic sočasno z Alpskim tednom.
S tem, da sta bili obe prireditvi v letu 2012 sočasno v Poschiavu, je švicarsko
predsedstvo poslalo tudi signal, da bi se morale države in organizacije, ki se
ukvarjajo z alpskim prostorom, povezati. Alpski teden organizirajo sicer številne
opazovalke Alpske konvencije.
Organizatorji so
prepričani, da se je v Poschiavu razvil nov duh vsealpskega in
čezmejnega sodelovanja. Da bomo lahko uspešni, se mora sodelovanje
osredotočiti na specifične cilje, predvsem na gospodarsko, socialno in ekološko
obnovo alpskega prostora z jasnim poudarkom na trajnostnem razvoju. Tema
alpskega tedna - »Obnovljive Alpe« - je povabila k odkrivanju bogastva možnosti
za obnovljivost Alp. V Poschiavu je bilo to organizirano tako, da so udeleženci
možnosti odkrivali skupaj s tamkajšnjimi prebivalci in strokovnjaki iz vlade,
uprave, znanosti in civilne družbe.
Razlog za
izvedbo Alpskega tedna v letu 2012 v Poschiavu (desno): dolina Valposchiavo je odličen primer, kako
regija išče nove možnosti razvoja. Pa ne le zaradi inovativnih načrtov in
projektov, temveč tudi zaradi sodelovanja s sosednjimi regijami v Italiji. Med
drugim so bili predstavljeni številni projekti in organizacije, sočasno so
potekala številna predavanja, seminarji, predstavitve na stojnicah. Alpski
teden je bil dogodek, kjer so se srečevali znanstveniki, politiki,
okoljevarstveniki in ljudje, ki živijo in delajo ali pa tam preživljajo proste
dni.
Alpski teden 2012 je potekal v okviru švicarskega predsedovanja Alpski
konvenciji. Na Alpskem tednu so se srečali tudi člani raznih združenj, tako
so pripravili letno konferenco Omrežja občin "Povezanost v Alpah",
50. sejo Stalnega odbora Alpske konvencije in XII. Alpsko konferenco, na kateri
so se alpski ministri in ministrice za okolje trudili določiti smernice za
skupno alpsko politiko.
Alpski teden
je skupna prireditev velikih alpskih mrežnih organizacij in nevladnih
organizacij.
Organiziran je v sodelovanju z Mednarodno komisijo za varstvo Alp (CIPRA),
Omrežjem občin "Povezanost v Alpah", Mednarodnim znanstvenim odborom
za raziskovanje Alp (ISCAR), Mrežo zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) in
Clubom Arc Alpin (CAA).
Programsko je bil Alpski teden zasnovan
tako, da so si v treh delovnih dneh sledila predavanja, okrogle mize in
delavnice, ves čas pa so
bile na ogled tudi stojnice različnih organizacij, iz posameznih držav, ki se
ukvarjajo z obravnavo alpskega prostora. Izbrana vsebina na Alpskem tednu je v
bistvu izhajala iz sprejete Okvirne konvencije, sprejetih izvedbenih protokolov
in deklaracij, ki so jih države podpisnice sprejemale od leta 1991 do 2009. Ti
protokoli so bili naslednji: Protokol urejanje prostora in trajnostni razvoj,
Protokol varstvo narave in urejanje krajine, Protokol hribovsko kmetijstvo,
Protokol gorski gozd, Protokol turizem, Protokol energija, Protokol varstvo
tal, Protokol promet, Deklaracija o
prebivalstvu in kulturi, Deklaracija o podnebnih spremembah in Akcijski načrt
za podnebje v Alpah.
Na tej
osnovi so si sledile obravnave. V prvem
dnevu je bilo v okviru Simpozija »Obnovljive
Alpe« govora o tem, kako naj učinkovito razbremenjujemo naravo, kakšni so
izzivi na poti do CO2 nevtralnosti, kakšno naj bo varstvo podnebja
in kakšne so perspektive za dobro življenje. Predstavljen je bil primer Vorarlberga, ki je na poti k avtonomni
oskrbi z energijo. Predavanje na temo »Trajna
sreča« je ponujalo odgovor na vprašanje kako ustvariti kakovostno življenje
v zavarovanih območjih. Nadalje so bile obravnavane »Perspektive in izzivi za hribovsko kmetijstvo«, zanimiv projekt »Anti-Ageing za Alpe«: mladina moč
sodelovanja s predstavljenimi možnostmi za sodelovanje mladih na različnih
primerih. V predavanju »Novo upravljanje
v alpskih območjih«, so bili predstavljeni kritični pogledi na tekoče
čezalpske procese upravljanja in ideje o nujnosti obnove upravljanja Alp ter
možne strategije. Poleg navedenega so bile v okviru širše teme »Mobilnost v Alpah« ali kako lahko
premostimo ovire, predstavljene nove poti za spodbujanje trajnostnega javnega
potniškega prometa in prometnih sistemov. Dan se je zaključil z zanimivo
predstavitvijo multivizije »Za Alpe«.
V drugem dnevu so bila predstavljena majhna in srednje
velika podjetja, ki naj bi bili pomembni dejavniki za gospodarsko, družbeno in
okoljsko obnovo v alpskem prostoru. Z »Novo
urbanizacijo v Alpah« naj bi posegli v mobilnost in dinamiko urbanih
življenjskih slogov. Tu so strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanje
kakšen je vpliv gorskega podnebja in kakšna so tveganja za novo urbanizacijo v
Alpah. V nadaljevanju so bila predstavljena »Znanstvena spoznanja o gorskem svetu kot skupni dobrini«, kjer so
bili ponujeni odgovori na vprašanje kako lahko znanstvene strokovne revije
prispevajo k obnovi Alp. Naglašeno je bilo sodelovanje mladih »Young Voice - New Vision«, v
posameznih projektih, ki se nanašajo na obnovljivost Alp. Posebej je bilo
izpostavljeno alpsko prebivalstvo, še zlasti novi prebivalci gorskih območij,
ki naj ustvarijo nove podjetniške pobude. Projekt »ALPSTAR« je razkrival poti k nevtralnim Alpam z možnimi pristopi
za področje energije, turizma, prometa in prostorskega načrtovanja. Zanimivi so
bili tudi pedagoški pristopi posameznih institucij oz. visokih šol v okviru
raziskovalnega projekta »Šole v alpskem
prostoru«. Posebno pozornost je zbudil prispevek »Valposciavo oblikuje svojo trajnostno prihodnost«. Drugi dan se
je zaključil s predstavitvijo prispevka »Čezalpski
tovorni promet: Nove rešitve«, kjer so strokovnjaki odgovarjali na
vprašanje kako lahko vzpostavimo trajnosten in okolju prijazen čezalpski
prometni sistem.
Tretji delovni dan se je pričel s predstavitvijo Modelnega
projekta »Sinergije v podeželskem
prostoru« in nadaljeval s »Trajnostnim
znakom za hribovska gorska območja: Zelena snežinka«. Med pomembnimi
prispevki tega dne so bili tudi tisti, ki so se nanašali na »Energetsko učinkovite stavbe in naselja«,»Svetleče Alpe - Svetlobno onesnaženje v
Alpah« ter »Alpske krajine prihodnosti«. Pri slednjem so si strokovnjaki
zastavili temeljno vprašanje ali postavljamo svoje vizije na kocko. Razprava je
tekla tudi o menedžerjih in njihovi vlogi pri uveljavljanju regionalnih
politik, kar se je posebej nanašalo na Švico. V ta sklop je bilo uvrščeno tudi
predavanje »Postopki kmetijske rabe za
ohranitev biotske raznovrstnosti in odpiranje kulturne krajine«. Posebna
pozornost je bila namenjena tudi alpinizmu v povezavi s podnebnimi spremembami.
Zaključek je pripadal sklepnemu plenarnemu zasedanju, kjer so razpravljavci
odgovarjali na vprašanje »V kolikšni
meri so Alpe obnovljive«?
Ob koncu
lahko sklenemo, da je bil celoten Alpski teden nadvse uspešno organiziran,
vsebinsko bogat in raznolik s številnimi odmevnimi predstavitvami, z obilico
propagandnega in študijskega gradiva ter vzpostavljenih mednarodnih povezav.
Prav tako lahko ocenimo, da je bila Slovenija zgledno zastopana in tudi preko
PZS ustrezno predstavljena.
Skupščina Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA - kratek povzetek najpomembnejših sklepov: • angleščina je sedaj drugi uradni jezik CAA (tudi na predlog PZS), • planinske zveze bodo same delale uradne prevode v svoj jezik, • komisije CAA se bodo lotile področja dvonamenske rabe planinskih poti, • rezervacijski sistem v planinskih kočah ni če čisto razjasnjen, vsi pa so načeloma ZA, • planinske zveze alpskega loka se pripravljajo na izkaznice s črtno kodo, • skupščina CAA bo leta 2013 v Sloveniji in sicer 14. 9 .2012.
Udeleženci skupščine Združenja planinskih zvez alpskega loka CAA
Pripravili Bojan Rotovnik, dr.
Herman Berčič in Zdenka Mihelič
Najdi nas na Facebooku
Razlog za
izvedbo Alpskega tedna v letu 2012 v 
energijo. Predavanje na temo »Trajna
sreča« je ponujalo odgovor na vprašanje kako ustvariti kakovostno življenje
v zavarovanih območjih. Nadalje so bile obravnavane »Perspektive in izzivi za hribovsko kmetijstvo«, zanimiv projekt »Anti-Ageing za Alpe«: mladina moč
sodelovanja s predstavljenimi možnostmi za sodelovanje mladih na različnih
primerih. V predavanju »Novo upravljanje
v alpskih območjih«, so bili predstavljeni kritični pogledi na tekoče
čezalpske procese upravljanja in ideje o nujnosti obnove upravljanja Alp ter
možne strategije. Poleg navedenega so bile v okviru širše teme »Mobilnost v Alpah« ali kako lahko
premostimo ovire, predstavljene nove poti za spodbujanje trajnostnega javnega
potniškega prometa in prometnih sistemov. Dan se je zaključil z zanimivo
predstavitvijo multivizije »Za Alpe«.
Foto Zdenka Mihelič
