Ozaveščevalne dejavnosti tega dneva, ki ga po svetu obeležujejo že od leta 1970, bodo letos potekale v luči slogana »Zelena mesta«, kar posredno pomeni tudi prilagajanje na podnebne spremembe v povezavi z globalnim varovanjem naravnih virov.
Organizacija Earth Day Network (Mreža dneva Zemlje) je začela s kampanjo »Zelena mesta« lani jeseni, in sicer z namenom, da bi pomagala mestom po svetu postati bolj trajnostna in da bi zmanjšala njihov ogljični odtis. S tremi ključnimi elementi - zgradbami, energijo in prometom (trajnostno mobilnostjo) - želi kampanja pomagati pospešiti prehod mest v čistejšo, bolj zdravo in ekonomsko uspešnejšo prihodnost z izboljšavami učinkovitosti, investicijami v obnovljive tehnologije in ureditvene reforme. Energija Večina sveta svojo energijo trenutno pridobiva iz zastarelih energetskih sistemov, ki so izredno neučinkoviti, so pa tudi veliki onesnaževalci. Da bi pomagali mestom postati bolj trajnostna, moramo preoblikovati trenutni sistem, spodbuditi prehod k energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije in izvesti trajnostne rešitve, primerne času, v katerem živimo. Zelene zgradbe Zgradbe so vir skorajda tretjine vseh toplogrednih izpustov na svetu. Z večjo učinkovitostjo in izboljšanimi načrti zgradb lahko te izpuste drastično zmanjšamo. Da bi to dosegli, morajo mesta posodobiti svoje predpise, začeti graditi po gradbenih predpisih, ki temeljijo na učinkovitosti, in izboljšati načine financiranja. Promet Promet je povsod po svetu najhitreje rastoči vir izpustov toplogrednih plinov, saj tri četrtine le-teh proizvedejo cestna vozila. Da bi zmanjšali izpuste in smog, ki je povezan z njimi, je potrebno izboljšati standarde, povečati možnosti trajnostne mobilnosti - javnega prevoza, vlagati v alternativne načine prevoza ter izboljšati peš cone in kolesarske poti po mestih. Kampanja Mreže dneva Zemlje želi nagovoriti globalno javnost o vsakem posameznem elementu zelenih mest in spodbuditi posameznike, da postanejo aktivni s podpisovanjem peticij, pošiljanjem pisem in organiziranjem »zelenih« dogodkov. V kampanji Mreža dneva Zemlje sodeluje z različnimi deležniki - mednarodnimi in lokalnimi organizatorji, nevladnimi organizacijami, podjetji in vladami z namenom, da bi povečali ozaveščenost javnosti, aktivirali podporo ustreznih politik in ustvarili dejanske zaveze za inovativne in večkrat uporabne pobude.
Dogodki ob dnevu Zemlje Obeleževanju dneva Zemlje se bo s številnimi dogodki v torek pridružila tudi Slovenija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani pripravljajo okroglo mizo z naslovom Evropske regionalne strategije in Slovenija.
V Mariboru bodo potekale prireditve Zaploskajmo Zemlji, ki jo organizira Zveza prijateljev mladine Maribor, Bistro glavo varuje čelada, ki jo organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Maribor ter Barviti kesoni za prijaznejši Maribor, ki jo organizira podjetje Snaga Maribor.
V Mariboru bo potekala tudi konferenca E-mobilnost: Poslovna priložnost za Slovenijo, v Ljubljani pa predstavitev o podnebnih spremembah organizira Agencija RS za okolje v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.
Na Gospodarskem razstavišču bodo podelili priznanja zeleno pero ob koncu šolskega tekmovanja v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja, ki ga je pripravilo društvo Planet Zemlja, podelitve pa se bo predvidoma udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Na okrogli mizi v knjigarni Konzorcij z naslovom Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, ki jo organizira Ekonomska fakulteta Ljubljana v sodelovanju z Mladinsko knjigo, bosta sodelovala tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Razvojni center Srca Slovenije v Dolu pri Ljubljani organizira okroglo mizo z naslovom Ali znamo varčevati z energijo. Na dan Zemlje se bodo spomnili tudi v Novem mestu, v Kopru pa bo ta dan potekala predstavitev rezultatov raziskovalnih projektov, posvečenih tematikam ekologije, živalske etike, trajnostnega razvoja in prostora, ki jo prireja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.
Zdenka Mihelič, vir: MKO RS, Dnevnik |