»Pravi Slovenec postaneš šele, ko osvojiš vrh Triglava.« To je bil moto naše šestčlanske odprave, v kateri je bilo pet planincev, ki še ni stalo na vrhu najvišje slovenske gore. Za vzpon na Triglav smo si izbrali zadnji vikend v avgustu, saj je bila vremenska napoved za tisti konec tedna najlepša v zadnjih dneh koledarskega poletja, ki ga je zaznamovalo prepogosto deževje. Na pot smo se odpravili pozno popoldne v petek, 29. avgusta. Ko smo prispeli do izhodišča v dolini Krme, je bilo sonce že skrito za okoliškimi vrhovi. Med pripravo opreme smo se sproščeno pogovarjali o podvigu, ki nas je čakal. Vodja odprave (edini v skupini, ki je bil na Triglavu že večkrat) je drugim predstavil potek poti in koristne informacije v zvezi z vzponom. Opremljeni s polnimi nahrbtniki in dobro voljo smo se ob 19. uri odpravili na pot.
Pot skozi gozd se je na začetku le počasi vzpenjala. Tempo hoje ni bil prehiter, saj smo vedeli, da je pred nami še dolga pot. Po dobri uri nas je ujela noč in to je bil tudi čas za prvi počitek, pri čemer smo si vsi pripravili čelne svetilke. Nadaljevanje poti je bilo zaradi teme zelo vznemirljivo. Ves čas so nam družbo delale zvezde na nebu in vešče, ki so se podile okoli naših luči. Večji del je bilo zelo tiho in umirjeno, celo utesnjeno. Občasno pa je ta mir prekinil mrzel sunek vetra, ki človeka nekoliko zbudi. Tako se hitro zaveš kje si in kaj pravzaprav počneš. V temi visokogorja smo dvakrat zašli s poti, a smo se hitro orientirali in našli pot proti Kredarici. Zaradi strmejšega terena, mraza in slabše kondicijske pripravljenosti, smo bili nekateri že vidno utrujeni, zadnji kamniti del poti se nam je zato zelo vlekel. Še zlasti neprijetni so bili krči v utrujenih in ohlajenih nogah. Zato pa nas je ob enih ponoči še toliko bolj razveselil nočni obris Triglavskega doma na Kredarici.
V domu smo se rešili prepotenih oblačil, se odžejali ter se pogreli s toplo joto. Sledil je kratek nočni počitek, nabrali smo moči za naslednji dan. Zjutraj smo se že ob petih odpravili proti Triglavu. Presenetljivo na tem podvigu nismo bili sami, že od daleč se je namreč v temačni skalnati gmoti videlo kar nekaj lučk. Najprej smo morali preplezati steno, da smo prišli na vrh Malega Triglava. Jutranja zarja je bila že zadosti svetla, da smo pot nadaljevali brez umetne osvetlitve. Pot smo nadaljevali po grebenu in se hitro približevali vrhu, na katerem je bil že od daleč viden Aljažev stolp. Malo preden smo prišli na vrh, se je izza oddaljenih hribov prikazalo oranžno sonce in nam na obraze priklicalo širok nasmeh. V teh trenutkih smo vsi čutili veliko veselje, predvsem pa nas je očarala čarobna rdečkasta osvetlitev okoliških vrhov in samega Triglava. Fotoaparati v teh trenutkih seveda niso mirovali, nastalo je veliko čudovitih fotografij. Kmalu je sledil trenutek, ko smo vsi člani odprave stali na vrhu Triglava. Sledil je obvezen krst z udarcem vrvi po zadnjici in tako smo vsi postali pravi Slovenci. Osvojitev vrha je v nas prebudila občutke ponosa, izjemnega veselja in željo, da bi tak podvig ponovili še večkrat. Ob Aljaževem stolpu smo se fotografirali s slovensko zastavo in s transparentom Greenpeace-a »Save the Arctic« (slov. rešimo Arktiko).
Sončni vzhod pri Triglavskem domu na Kredarici, foto Dovečar
Kampanjo Rešimo Arktiko organizira največja mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Namenjena je ozaveščanju ljudi o težavah, ki v sedanjem času pestijo vrh severne poloble in spodbuja ljudi k podpisu peticije za razglasitev svetovnega območja zavarovane narave na Arktiki. Arktiko ogroža taljenje ledu, ki je posledica globalnega segrevanja ozračja. Ta proces hočejo izkoristiti naftne družbe in velike ribiške korporacije, ki bi to območje s svojim delovanjem uničile. To pa bi prizadelo, poleg tamkajšnjih živali in ljudi, tudi vse nas. Arktika s svojim ledenim pokrovom namreč pomembno vpliva na svetovno podnebje. Greenpeace je s tem namenom organiziral kampanjo #NaVrhu, da #RešimoArktiko. Pri tem se plezalci in pohodniki vzpenjajo na najvišje gore in stavbe v posameznih državah po vsem svetu, da bi opozorili na to problematiko. Tako smo torej tudi mi prispevali svoj delež k tej svetovni akciji.
V fotogaleriji kampanje Na vrhu za zaščito Arktike so se nabrale fotografije s celega sveta. Med njimi ne manjka niti Kitajski zid, starodavne piramide v Mehiki, z antično mitologijo zaznamovana gora Olimp in druge. Zaradi našega pohoda se je mednje uvrstil tudi Triglav, ki je nenazadnje simbol Slovenije in dobro poznana gora širom Evrope. Danes so se ti kraji združili in v en glas zavpili - na vrhu za zaščito Arktike! Sončni vzhod pa naj, za piko na i, pomeni novo upanje, za lepši jutri.
Jakob Lavrič in Matjaž Dovečar |